Globalni Vietnam?

Iz napadov na središče svetovnega zatiranja (Pentagon) in svetovnega izkoriščanja (WTC) bi nemara lahko sklepali, da se odpor zatiranih in izkoriščanih ta čas izraža le še skoz mešanico tradicionalizmov in vzorcev vladajoče ideološke industrije ("Hollywooda"). Hollywood in njegovi izcedki so res v neštetih različicah preigrali atentate, že dolgo preden so se zares zgodili. A "tradicionalizmi"? Za zdaj še ni dokazov, da naj bi bili napadi delo kakšnih tradicionalističnih skrajnežev. A vendar je tako prepričano vesoljno javno mnenje. Dokaze bodo seveda prej ali slej predložili, resnične ali sfabricirane, a gotovost je bila tako rekoč takojšnja: bržkone je izšla iz tihega priznanja, da se odpor zatiranih in izkoriščanih ta čas povsod, ne le v tretjem svetu, oblikuje zlasti na podlagi spoja tradicionalizmov in ideološke industrije.

To prepričanje ni čisto neutemeljeno. Govori o krizi v odporu proti svetovnemu sistemu. Še pred petdesetimi leti so od vsepovsod vstajala emancipacijska gibanja socialističnega navdiha in močnega intelektualnega naboja - zdaj pa se nemi upor ponižanih in razžaljenih kaže skoz kombinacijo mračnih stereotipov lokalnih ideologij dominacije (t.i. "tradicionalizmov") in ideologije svetovnega gospostva ("Hollywooda"). V naših krajih temu spoju pravijo "desni ekstremizem", ko pride na oblast, pa postane "desni center". Obe sestavini, tradicionalizem in ideološko industrijo, zajame skupaj izraz "populizem". In res, v neoliberalnem monolitu etabliranih politik lahko razločimo le eno razliko: razliko med surovim direktnim liberalizmom in liberalizmom, ki kdaj pa kdaj potoči populistično krokodiljo solzo.

A populistična grimasa na zajedalčevem licu vseeno ni edina preostala sled boja zatiranih in izkoriščanih. Ne smemo pozabiti gveril srednje in južne Amerike, zapatistov v Chiapasu, cinično zatrte, a nemara le še ne premagane revolucije ljudstev "realnega socializma", naposled najnovejših na prizorišču odpora, tako imenovanih "antiglobalistov". Ne smemo pozabiti tistih, za katerih pozabo in potvorbo tako vneto skrbijo prav ideološka industrija, tradicionalistični aparati in etablirana politika.

Sklepati moramo torej, da krokodilja solza (t. j. populizem) ali hollywoodski šund plus tradicionalizem (t. j. terorizem) nista edini še možni obliki odpora proti sistemu - pač pa sta edini "izrazni obliki" odpora, ki ju ta sistem dopušča.

Da je desni fašizoidni populizem ena taka oblika, bržkone ni treba še posebej dokazovati. Zadosti je pogledati, kdo pri nas politično zastopa množice, na račun katerih so izpeljali "tranzicijo", to je, ponovno uvedbo odnosov opolzke neenakosti in ciničnega izkoriščanja.

Bolj nenavadno pa se sliši, da je t.i. "terorizem" druga oblika odpora, ki jo dopušča ali nemara celo spodbuja sedanji sistem. En dokaz za to na videz presenetljivo trditev smo že ponudili: v času temeljite kulturne razlaščenosti podvržene množice svoj položaj najpreprosteje mislijo z lepljenko stereotipov iz ideologij, ki jim perejo možgane; in s takim kolažem "Hollywooda" in "tradicionalizma" lahko potem uravnavajo tudi svoja odporniška dejanja. Ker so torej nedavni atentati zgolj drastičen učinek diktata vladajočih ideologij, ni čudno, da jih je sistem takojci prepoznal: saj so uveljavili njegovo formulo.

Bolj neposreden dokaz, da je terorizem proizvod sedanjega sistema gospostva, sta ameriška vojaška doktrina in praksa. V vojaški doktrini ZDA je terorizem ena izmed oblik bojnega delovanja, ki se uporabljajo v spopadih "nizke intenzivnosti". ZDA so to obliko tudi prakticirale: v zadnjem času z letalskimi napadi na Libijo, Afganistan, Sudan. Z napadom pakta NATO na ZR Jugoslavijo so ZDA terorizem uspešno izvozile k svojim zaveznikom, pa celo k nam, saj je pri tem napadu sodelovala tudi tukajšnja država.

Naposled je čisto neposreden dokaz, da je terorizem proizvod sedanjega gospostva, v tem da je sedanji terorizem prav zares proizvod ameriškega gospostva. Talibi in celo Osama bin Laden so dobesedno ameriški izdelki: ZDA so jih financirale, urile in podpirale za pomoč v boju proti Sovjetski zvezi.

Pokazalo se je tudi, da velika svetovna občila (CNN, SKY, celo BBC, agencije) niso neodvisna. A v nasprotju z njihovim delovanjem med agresijo NATO pakta na Jugoslavijo, ko so pač prenašala natovsko propagando, je bil odnos tokrat obrnjen. Velika občila so proizvedla propagandistične obrazce, še preden se je ameriška vlada odločila, da jih uporabi za fasado svojega ravnanja. Ponudila so puhlice, ki jih je vlada ZDA potrebovala - le da so bile parole v etru, še preden je vlada vedela, da se bo odločila za vojaški odziv in ne za kakšno drugačno reakcijo. Ideološkii aparati so hitreje artikulirali reakcijo sistema kakor pa politični aparati. Bržkone ker logiki sedanjega gospostva bolj ustrezajo molilni mlinčki CNN kot pa birokracija, ki še fingira razumsko preudarjanje. Iz tega lahko sklepamo, da je sedanji svetovni imperij nekaj drugega kakor državne konstrukcije. ZDA sicer mislijo, da branijo svojo svetovno vladavino, a v resnici reproducirajo ta imperij, med njegovo obrambo pa bodo prav mogoče izčrpale zaloge svoje dominacije.

Vlada ZDA se je odzvala militaristično, in zdi se, da se drugače niti ni sposobna. Izkoristila je priložnost, da premaga postvietnamski tabu na pehotno intervencijo v tujini. Bolj presenetljivo je, da si ni le pridobila mednarodne carte blanche za prihodnje divjanje po celem svetu, temveč je od "zaveznikov" celo izvabila obljubo, da bodo dejavno sodelovali pri tem početju, o katerem ne vedo nič in o katerem naj bi sproti odločale ZDA. Najbolj presenetljivo pa je, da je vlada ZDA s tem celotni svet spremenila v potencialni Vietnam - in da torej izvršuje načrt, ki ga je pred dobrimi tridesetimi leti predložil nihče drug kot Che Guevara. Che je lansiral geslo "Ustvarimo dva, tri Vietname" - pa bomo odpravili ameriški imperializem. Zdaj hoče ameriški imperializem ustvariti dva, tri Vietname, zato da bi se ohranil pri življenju.

Če bomo eksperiment preživeli, bomo videli, ali je imel prav Che ali Bush. Čisto mogoče, da sta imela prav oba. Bush, ker ve, da kapitalizem ne more obstati brez vojne. Che, ker bodo ZDA v obrambi kapitalizma zapravile imperij.

A tudi mi bomo imeli svoj eksperiment. Če ne bo nobena stranka zahtevala odgovornosti ministra Rupla za njegov izpad, bomo vedeli, da je tukajšnja politična kasta že tako propadla, da je prav nič ne more več zmotiti pri hlastanju in trganju za državljanski denar.