Vlasta Jalušić

 |  Mladina 25  | 

Nihče prezrt, izbrisan in izpuščen!

Drage prijateljice in prijatelji, drage sestre in bratje, drage tovarišice in tovariši, drage gospe in gospodje,

© Tomo Lavrič

v petek mi je bilo v ponos, veselje in čast, da sem govorila na paradi ponosa. Tale spis je razširjena verzija. V petek je bil tudi dan beguncev, ko smo na nekem drugem mestu ugotavljali, da v Sloveniji še vedno niso realizirane pravice beguncev. V petek je nek gospod ob gej paradi, ko smo se redarjem poslušno premikali po pločniku, s strani navrgel, da bi nas bilo treba poslati na Goli otok.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vlasta Jalušić

 |  Mladina 25  | 

© Tomo Lavrič

v petek mi je bilo v ponos, veselje in čast, da sem govorila na paradi ponosa. Tale spis je razširjena verzija. V petek je bil tudi dan beguncev, ko smo na nekem drugem mestu ugotavljali, da v Sloveniji še vedno niso realizirane pravice beguncev. V petek je nek gospod ob gej paradi, ko smo se redarjem poslušno premikali po pločniku, s strani navrgel, da bi nas bilo treba poslati na Goli otok.

Pravzaprav mi je pri pripravi tega govora padlo na pamet, in to je bila prva šokantna ugotovitev, da mineva tako rekoč dvajset let od začetka gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji. Vprašanje spolne usmerjenosti je bila ena izmed tem, ki so v osemdesetih v Sloveniji oblikovale politični prostor v smislu gesla "osebno je politično". To je bilo novo v politiki in je omogočilo nastop transformacije v smislu razbitja tradicionalnega subjekta: na eni strani odkrivanje novih taktik političnega delovanja, na drugi pa vnos novih tem, kar je prispevalo k redefiniciji razmerja med intimnim, zasebnim in javnim, raznolikosti v javnosti. Prav tu se je vzpostavljalo eno izmed polj, kjer se je kazala solidarnost na alternativni sceni. Kar je praktično pomenilo, da v javni prostor vstopaš kot to kar si in se ti za to ni treba posebej opravičevati. Seveda "scena" niso bila mala nebesa, a ustvarjanje solidarnosti vseh, ki smo se počutili drugi in drugačni in zahteva po priznanju in ne le toleranca (ki je vedno represivna), je bilo eno od temeljnih gonil oblikovanja političnega prostora, iz katerega je potem zrasla tudi tukajšnja država. Vse skupine novih družbenih gibanj, vključno z geji in lezbijkami, so bile tudi leta 1988 prve, ki so jasno in javno protestirale zaradi aretacije četverice in brez zadržkov pokazale nedvoumno solidarnost.

Že takrat so odpiranje prostora, solidarnost in demokratizacija ustvarili upravičeno pričakovanje o tem, da bodo zahteve sodelujočih skupin, njihove pravice postale del političnega sistema in vključujočega državljanstva. Prva razočaranja so se pokazala pri oblikovanju osnutkov za novo ustavo v letu 1989; nastal je sociološko-pisateljski osnutek, v katerem ni manjkala le prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, ki jo je alternativa ves čas zahtevala, temveč je v imenu "dediščine", "doma" in "morale" v ospredje postavljal le eno homogenizirano (nacionalno) identiteto, družina pa je bila v njej definirana kot "naravna skupnost". Družina je (v imenu naroda) nastopila kot nov "naravni" subjekt, ki je potisnil homoseksualne skupnosti v polje "nenaravnih skupnosti". Pričakovanja, ki jih je ustvarilo odpiranje političnega prostora, se niso uresničila. Alternativni um je bil potlačen, realpolitični pa se je, kot ponavadi, vdal.

Spoštovani udeleženci in udeleženke tega protesta, vi veste, da so bile pri sprejemanju ustave leta 1992 zahtevane in v osnutkih tudi že zapisane pravice istospolnih izpuščene. Tako danes leta 1991 sprejeti 14. člen ustave RS pravi: "V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki". Spolna usmerjenost je padla pod "katerokoli drugo osebno okoliščino". Posledica je bila, da je bila GLBT populacija iz prihodnje zakonodaje zvečine izpuščena da tudi niso sledili ukrepi, ki bi izenačili istospolno usmerjene državljanke in državljane s heteroseksualnimi. In tu je drugo šokantno dejstvo, ki ga je treba povedati: da skoraj 20 let po začetku gibanja za pravice GLBT populacije, še vedno nimamo zakona o partnerstvu, ki bi istospolne pare izenačil s heteroseksualnimi.

Naj na tem mestu navedem vsaj tri preproste razloge za naše realpolitične ume, zakaj se mora ta situacija nemudoma spremeniti in zakaj morajo politične stranke in država lezbijkam in gejem (oz. celotni GLBT populaciji) zagotoviti enakost in enakopravnost, torej vključiti izpuščene, izrinjene in neenakopravne istospolno usmerjene državljane:

Ker so nekateri ljudje enaki pred zakonom že več kot 200 let, istospolno usmerjeni pa še vedno niso in je to za pravno državo nevzdržno;

Ker je biti enak človekova politična pravica, ki jo moramo zagotavljati drug drugemu in ker ima država dolžnost zagotavljati prostor in okvir za realizacijo teh pravic, še posebej če -- tako kot tukajšnja oblast -- trdi, da na njih temelji. (Slovenija kot država se je nasproti skupnosti, iz katere je izšla, deklarirala kot demokratična in ustanovljena iz čovekovih pravic);

Kot zadnje a ne nazadnje (da uporabim še element državljanske dolžnosti): ker so lezbijke in geji veliko prispevali k demokratizaciji tega prostora in ker imajo velike zasluge pri nastanku te države, ki pa jih je potem iz zakonodaje izpustila; in dobro vemo, da tisti, ki jih zakon na zajame, ponavadi ostanejo brez pravic. Prav zato bi, spoštovani protestniki in protestnice, vztrajala, da gre tudi pri gejevski in lezbični populaciji za svojevrstno popravo krivic.

Naj, da ne bom predolga, realpolitikom za konec zavpijem: Vključite izrinjene, naj živi enakost! Da ne bo nihče prezrt, izbrisan in izpuščen!