Brezigarjeva in Jelinčič

Da je Brezigarjevo "pred tožilstvo" de facto spravil Jelinčič, je eden od absurdov naše zmedene politično-pravosodne scene. Človek, ki bi ga tožilstvo moralo preganjati zaradi cele vrste stvari, pa ga v glavnem ne (tudi ovadba Društva izbrisanih zoper njega je bila s skrajno "naivno" obrazložitvijo zavržena), tak človek naredi še eno od svojih znanih komedijantsko-politikantskih potez - in tožilstvo nasede. Ne s tem, da je odredilo strokovni nadzor nad vsemi depalovaškimi tožilskimi odločitvami, saj je bilo to še kako potrebno (nazadnje zaradi Fišerjevega škandaloznega politiziranja v zaključnem govoru na zadnjem sojenju - medtem ko je bila sodba po mojem mnenju čisto v redu), ampak zato, ker je s tem čakalo do Jelinčičevega nastopa.

Nujno vmesno pojasnilo, zakaj tožilca Fišerja ostro kritiziram, sodnika v tej zadevi pa ne. Sodniku so očitali, da ob ugotovitvi, da Smolnikarjeva aretacija ni bila izvedena "na grozovit način", ne bi smel ugotoviti, da je bil že sam odvzem prostosti Smolnikarju nezakonit. Tendenciozno podtikanje: prvi zakonski element tistega kaznivega dejanja je ravno "protipravnost" (nezakonitost) odvzema prostosti, šele drugi je "grozovitost načina". Če je sodnik v obrazložitvi sodbe omenil še kaj več kot le nezakonitost Smolnikarjeve aretacije, mu je to formalno seveda možno očitati - po vsebini pa ne kaj dosti. Tudi če ne bi bil rekel ničesar drugega, je namreč že zgolj iz te ugotovitve jasno, da so bili "objektivni" znaki kaznivega dejanja "navadne" protipravne aretacije torej izpolnjeni (Brezigarjeva je na nasprotni oceni utemeljila svoje takratno zavrženje ovadbe) - ali in kako so bili izpolnjeni tudi vsi "subjektivni" elementi za kazensko odgovornost obtoženih in za njeno stopnjo (zavedanje o protipravnosti itd.), pa se v tem postopku, domnevam, ni ugotavljalo (ker je umanjkal že objektivni element grozovitosti) in torej ostaja odprto. In bo ostalo vedno, kajti pregon tega "lažjega" kaznivega dejanja je že zastaral.

No, kritizirati je lahko - kaj naj bi Cerarjeva naredila, če se je morda za omenjeni strokovni nadzor že prej odločila, pa ji je v zadnjem trenutku "noter padel" še Jelinčič, seveda ne vem. Morda res ni mogla ravnati nič bistveno drugače, kot je ravnala. Da so "izpustili iz rok" Jelinčiča z njegovim očitnim hujskanjem k množičnemu izgonu izbrisanih iz države - s smešnim izgovorom, da ni hujskal direktno, ampak da je "samo izrazil mnenje, da bi tako ravnali v demokratični Evropi" (!) - jim pa seveda močno zamerim. Upajmo, da je bilo to zgolj posledica skrajne naivnosti ali življenjske neizkušenosti nižje tožilke, ki je to odločitev sprejela, in ne odraz resničnega gledanja tožilstva kot celote Jelinčiču skozi prste. Upam, da bo vsaj za tisto "pobijanje golazni" prejel zasluženo kazen. Kako je z drugimi sumi zoper Jelinčiča, ki se tudi navajajo, pa niso doživeli tožilske akcije, slabše poznam.

Če bi mi kot volilcu na nekih volitvah kot zadnja izbira preostala Brezigarjeva in Jelinčič, bi brez pomisleka glasoval za Brezigarjevo - iz povsem enakih razlogov, kot je vsa francoska levica v končnem boju med Chiracom in Le Penom odločno podprla zmernega desničarja Chiraca proti ksenofobnemu ultranacionalistu Le Penu. (Da je Le Pen ekstremen desničar, medtem ko se Jelinčič kot vrtavka vrti z leve na desno in nazaj, kjer si pač obeta več koristi, je tu sekundarnega pomena - razen seveda Jelinčičeve podpore NOB-ju, ki je najbrž čisto iskrena.)

Chirac je seveda odkrit desničar, medtem ko se Brezigarjeva spreneveda, da ni, da hoče samo združevati vse ljudi dobre volje za napredek domovine (tole morda niso čisto njene besede, ampak "po stilu" z njimi najbrž nisem dosti zgrešil) - in podobne floskule za naivne volilce, ki (še) ne vedo, kaj je politika. No, ampak to le mimogrede - na naši desni politični strani je dosti mnogo manj simpatičnih figur od nje in bi bil kar vesel, če bi tam ona prevladala. Čeprav sem levičar, namreč sedanjo politično nemoč in šibkost desnice doživljam kot veliko nevarnost za to, da se bo levica na oblasti do kraja pokvarila in "povampirila" - in si iskreno želim močnejše desnice kot resnega političnega konkurenta levici.

Če lahko k temu pripomore Brezigarjeva - želim vse najboljše! Le v logiki, ki bi morala biti najmočnejša odlika (dobrih) pravnikov, je včasih nekoliko šibka - tu jo Janša gotovo prekaša. Zadnji primer je zelo zgovoren: odločitev Cerarjeve o strokovnem nadzoru nad (tudi njenimi) depalovaškimi odločitvami je pospremila s pripombo, da ima zadeva politično ozadje in da nekoga očitno moti njen uspeh na zadnjih predsedniških volitvah. Čakajte malo: nekdo vam je politično "fouš" - in zato vas skuša strokovno diskreditirati? Torej ne: "moje strokovne odločitve so eno (in jih bom strokovno branila) - moje politično delovanje je pa nekaj drugega in ga ne mešajte s tem!", ampak: "kdor me bo strokovno kritiziral, bo s tem pokazal, da je moj politični nasprotnik"! Je to logično? No, je, kolikor se nekdo podaja v politiko z reputacijo dobrega strokovnjaka - tu mu spodjedanje te strokovne reputacije morda res lahko tudi politično kaj škodi (ampak v naših zagrizeno-razcepljenih razmerah po mojem mnenju prav malo).

Pa se Brezigarjeva sedaj res podaja v politiko? Mislim, profesionalno - ker amatersko (s srcem) je že zdavnaj tam, pa tudi ministrica v vladi je že bila, pa predsedniška kandidatka ... Dobro bi bilo, če bi se končno odločila in jasno povedala, kaj hoče biti. In če bi zapustila tisto dvoumno pozicijo "najboljšega tožilca med politiki - in najboljšega politika med tožilci". Ti dve vlogi pač ne gresta skupaj - in trpita (na ugledu in na kvaliteti) obe, če se njune vsebine nedopustno mešajo in prepletajo. Zakaj nedopustno, je bilo že tolikokrat povedano in napisano (brez odgovora z njene strani), da se mi ne ljubi ponavljati.

K strokovni analizi oziroma kritiki njenih depalovaških odločitev je Brezigarjeva zadnje čase pogosto pozivala, češ, moja strokovna vest je čista, kar izvolite preveriti (če si kdo upa in to zna). Že 4. avgusta sem se v tej kolumni za to nalogo javil sam in jo pozval, naj mi te svoje sporne odločitve pošlje, da jih bom lahko preštudiral. Kljub ponovitvi poziva sem doslej dva meseca čakal zaman. "Jaz nekaj dam na svojo čast ...", je pred kratkim zapisala. Nasproti meni očitno ne prav dosti, bi rekel.

No, medtem sta me prehitela Delo in Cerarjeva. Toda izidi strokovnega nadzora najbrž ne bodo javno objavljeni, Delu pa Brezigarjeva očita nepopolno citiranje. Zato bom potrpežljivo čakal še naprej. Še naprej zaman? Le na tisto, kar je Brezigarjeva v Delu sama objavila, bom takoj reagiral. Pravi, da je njeno takratno neobveščanje policije (kar bi bila po predpisih dolžna storiti) "povsem nepomembno", ker je bil pred tem že sprožen postopek za oceno ustavnosti tega predpisa. Vsak pravnik (ne le tožilec) bi seveda moral vedeti, da sprožitev takega postopka predpisu še ne vzame njegove veljave - do določitve ustavnega sodišča ga morajo še vsi uporabljati. Le zanjo naj to ne bi veljalo?