Drage gledalke in spoštovani gledalci!

V zadnjem letu dni sta v Sloveniji dve veliki temi - Nato in Izbrisani - povsem zasenčili vse druge in vse Drugo. Posledično je položaj, v katerem je Slovenija mogoče zarisati kot dolga, grozeča senca teh dveh mojstrskih izdelkov, izven katerih ni več videti ničesar. V obeh primerih je s pomočjo državnih in vladnih institucij (torej z davkoplačevalskim denarjem vseh nas) mojstrsko zmagal Janez Janša. Še več, zmagal je tako, da si je obakrat lahko celo privoščil, da za njega zmagajo drugi

Pri obeh zgodovinskih zmagah, za katere je avtorju treba čestitati, je bil vmes še vrhunski spektakel. Medijski, televizijski še posebej. Brez oddaj kot sta Tarča in Trenja (voditelja predlagam za Jurčičevo nagrado za posebne zasluge), brez CNNiziranih dnevnikov in tipa novinarke/ja, ki vse to poganja in omogoča, bi si Janšinih uspehov sploh me bilo moč predstavljati. Ne zmage natoholikov in ne inavguracije kulturnega rasizma, ki je vzcvetel ob izbrisanih, si ni moč predstavljati brez dveh mogočnih, a komplementarnih izpiralnic možganov: Nacionalke in POP TVja. Zadeva je šla tako daleč, da je dobila razsežnosti socialne in psihološke epidemije, ko lahko brez večje možnosti napake govorimo o tem, da več ne gre za zadevo posameznikov in ekstremnih skupin (kot se to še vedno naivno domneva), pač pa main streama in institucij sistema samega: tako družbenega kot političnega ter seveda medijskega. In tega sploh ni več moč videti "od znotraj". Drugi medijski otočki so preslabotni in dobro marginalizirani, bodisi s svojo vrsto in majhnostjo ali pa skozi lastno ekstravaganco in eksotičnost. Zavese so spuščene, edina luč, ki sije, je še tista televizijska, a njena osnovna naloga je proizvodnja dodatne teme. Celo eksaktno lahko rečem, kdaj potekajo permanentne delavnice za presežno produkcijo teme: vsak večer med 19 in 20 uro, včasih pa še med 20 in 21,30. Lahko noč, drage gledalke in spoštovani gledalci!

Zdi se, da je vse to skupaj možno videti šele z distance. Bodisi s tiste mišljenjske - kar postaja čedalje težje, saj je glajhšaltunga močnejša - ali pa s prostorske. Deloma bi pomagala morda že nekaj tedenska terapija tujstva in tujine, le nekaj tednov tujega časopisja in main stream (kaj šele alternativnih medijev!) televizijskih dnevnikov BBC, DW, Rai... . Morda bi se šele v njihovi luči vendarle dalo spregledati noč dolgih senc, ki se je nežno spustila na nekoč razsvetljeno deželico. Če je v Sloveniji medijski prostor pod vplivom CNNa in soap-čveka (po nuji na POP TV, po izbiri na Nacionalki), je tukaj jasno, da je CNN predvsem realkapitalistični agitprop, soap-čvek pa nima pravice državljanstva. Če je v Sloveniji dominantna pravljica tista o "obljubljeni deželi", torej ZDA, je tukaj jasno, da ZDA niso ne rešitev in ne obljubljena dežela, pač pa problem, oz. celo eden osrednjih Problemov sodobnega človeštva. Če v Sloveniji ne morete prižgati TV ne da bi se na njej nadkontekstualno pojavil Bush jr. (skorajda tako pogosto kot Janša J.), ga drugod pripustijo vedno v kontekstu implicitnega ali eksplicitnega posmeha, če že ne natančne kritike. Če na slovenskih televizijah Nato že desetletje straši kot vrhunski izdelek "Varnosti", je tukaj zadeva, ponovno, dojeta z ironijo, posmehom in ustrezno marginalizacijo. Če sta v Sloveniji televiziji zmožni propagirati le silo kot "rešitev" vseh problemov, je tukaj povsem jasno, da sila ni rešitev, pač pa povzročitelj problemov...

Oni dan nama je, povsem slučajno, polepšal večer nekdanji kanadski premier, ki je na BBCju imel krajši intervju. Odgovarjati je moral na "nerodna" vprašanja, predvsem na tisto, zakaj da se Kanada ni pridružila napadu na Irak. Gospod so kratko in jedrnato odvrnili: veste, Madam (namenjeno novinarki), Kanada je neodvisna država in ima svojo samostojno zunanjo politiko. Na vprašanje, kaj pa "ekonomski interesi", kanadska podjetja ne sodelujejo v obnovi Iraka?... pa je vprašani ponovno bil nedvoumen: politika ni podjetje, ni management. V politiki ne moremo ravnati po zakonih ekonomije in profita, tukaj ne gre za podjetja, pač pa za državljane! In na koncu še vprašanje o dveh legalizacijskih pregrehah: homoseksualne poroke in marihuana. Bivši premier je bil nepopustljivo politično ponosen: Kanada je svobodna in neodvisna država, ki je tukaj za to, da svojim državljanom zagotavlja čim višjo stopnjo svobode in enakosti!

Drage gledalke in spoštovani gledalci: ali se še vedno spomnite, da na tem svetu obstaja tudi neka majhna (nekaj tisoč kilometrov meje z ZDA), revna, zabita in posledično tudi nepomembna državica z imenom Kanada? Kdaj ste nazadnje slišali kakšno informacijo v zvezi z njo, v zvezi s tem, kaj vse se v njej in okoli nje dogaja? Se vam zdi, da imate "zadosti" informacij o tem, kaj se tudi sicer dogaja po svetu? A si danes, po enem letu, ki sta ga zaznamovala Nato in Izbrisani sploh lahko še predstavljate, da bi Slovenija lahko bila neodvisna država, s svojo zunanjo politiko, ki bi zmogla ne podpisati Vilenske deklaracije, ki bi bila Natu rekla ne, ki bi imela legalizirane gayevske in lezbične poroke, ki bi imela legalizirano marihuano..., ki bi skrbela za svobodo in enakost svojih državljanov? Ali si predstavljate, kakšen ugled bi v tem primeru imela deželica tako v "svobodnem svetu" kot v tistih, ki se osvobajajo in ki to bodo prej ali slej tudi dosegli? Porečete, da ne zmorete. Zakaj pa ne? Se Vam ne zdi, da Vam je morda tudi televizija na tako osladno-prijazni, nasmeška pol ter demokratični način zaprla horizonte? Se vam - tako kot Vas prepričuje vaša televizija - boljše zdi in lažje predstavljivo biti v Natu, poslušati milozvočne-nadzvočne jeklene spomladanske ptičke, namakati se v kulturnem rasizmu in šovinizmu, moledovati za "projekte v Iraku", do vratu se kopati v mačizmu in sovraštvu do drugih in drugačnih... ter vsak večer po televiziji gledati nove nadaljevanke. Tudi po 19 uri, torej tiste o uspehih Busha Jr. in Janše J....?

Drage gledalke in spoštovane gledalci! Še nekaj v zvezi z Vašo domačo čarobno paličico, z Vašim daljincem, ki ga tako radi obračate po svojih rokah. Dovolite mi, da Vam ob koncu zaupam eno majhno čarovniško skrivnost. Če se Vam zdi, da je Vaša politična in "narodna" svoboda enaka številu slovenskih televizijskih programov, ki jih gledate, Vas opozarjam na možnost, da bi se utegnili rahlo motiti. Morda pa je Vaša svoboda možna samo in pod pogojem, da se v teh primerih naučite ustrezno uporabljati en gumb in sicer tistega rdeče barve. V trenutku, ko pritisnete rdeči gumb, ko torej izklopite TV, pa se celo zna zgoditi čudež. Takrat se utegne prižgati (in to brez pritiska na rdeči gumb) neka drugačna naprava, ki so nam jo prav vsem podarili bogovi (torej je zastonj, naročnine ni treba plačevati), po domače pa ji rečemo - glava.

Kdo je že rekel, da se v Sloveniji pripravlja množično politično gibanje za izklop nacionalne televizije in prenehanje plačevanja naročnine?

Pa lep pozdrav iz tujstva, vaša
Pikica in Tonček