Cinično norčevanje iz pravne države

Tako ciničnega norčevanja iz pravne države, kot smo ga slišali pri obravnavi posebnega poročila varuha človekovih pravic ta četrtek v državnem zboru, niti sam nisem pričakoval. V slabih treh urah so predstavniki treh vladnih strank neženirano natresli toliko cinizma, laži in sprenevedanja, da se je študentka iz Kanade (Slovenka), ki pripravlja magistrsko nalogo o Sloveniji kot "vzornem primeru uspešne tranzicije v demokracijo", na parlamentarni galeriji samo začudeno obračala k meni, kako je vse to mogoče. Toda začnimo najprej z Ruparjevo lažjo, "veliko kot slon" (prispodoba je iz neke stare popevčice).

Jeseni jih bom imel triinšestdeset - pa sem še vedno naiven. Ko sem 11. maja zgodaj popoldne izvedel, da se je na pravkar končani seji parlamentarne komisije za peticije in človekove pravice zgodil čudež, namreč da so na Ruparjev predlog (!) soglasno izglasovali priporočilo vladi, naj problem izbrisanih uredi "s sistemskim zakonom" (torej tako, kot zahteva ustavno sodišče, in ne z ustavnim zakonom, s katerim bi skušali odločbo US izigrati), sem, ker v čudeže ne verjamem, informacijo preveril pri predsednici komisije, poslanki (ZL)SD Majdi Potrata. Tudi ona v čudeže ne verjame, zato je demantirala informacijo o domnevni soglasnosti tega sklepa - res je sicer dobil šest glasov od sedmih (štiri vladne in dva od LDS), toda ona sama se je iz previdnosti, ne zaupajoč Ruparjevim manevrom, raje vzdržala. Že takrat sem ji za to potezo čestital - in danes ji še bolj!

Toda presenetljivi sklep je bil vendarle "resno" izglasovan - pazite, štirih glasov parlamentarne večine ni dobil morda pomotoma ali iz nepazljivosti, kajti Potratova je pred glasovanjem posebej vprašala, če je dobro slišala pridevnik "sistemski"! - in ker je sklepe parlamentarnih teles v normalni državi treba jemati resno, sem ga vzel tudi jaz, in sem nemudoma (11. maja ob 17.38) poslal vsem medijem naslednje sporočilo (objavil ga ni - seveda - nihče):

PRVO POPUŠČANJE PRITISKU IZ EVROPE

Že samo najava obiska iz Strasbourga - naslednji teden pridejo iz urada komisarja SE za človekove pravice Gila Roblesa k nam preverjat, kaj se tu dogaja z izbrisanimi, Romi itd. - je zadoščala, da je SDS odstopila od namere izigrati odločbo US glede izbrisanih s posebnim ustavnim zakonom, čeprav se je prej šest mesecev zaklinjala samo na to. Tudi če to ni bil samo Ruparjev trik, dokler delegacija iz Strasbourga spet ne odide, seveda ni pričakovati priprave in sprejetja z odločbo US in z ustavo skladnega zakona. Od Janše v resnici nobenega zakona za izbrisane še zelo dolgo ni pričakovati: ustavnega že zato ne, ker nima 60 glasov za njegovo izglasovanje - navadnega (sistemskega) pa zato ne, ker ga z vsebino, skladno z odločbo US, za živo glavo noče izdati, s protiustavno vsebino si ga pa ne bo upal izdati. Zato bo manevriral, zavlačeval in zavajal javnost in evropske opazovalce, dokler bo le mogel. Še zelo dolgo. Zato je včerajšnje prvo popuščanje pritisku iz Evrope za izbrisane sicer drobna simbolična zmaga, vendar žal nič več kot to. Zgolj znamenje, da pritiskov demokratične Evrope tudi Janša ne more tako vzvišeno ignorirati kot domače kritike - a na koncu bo tudi njih že kako izigral, brez skrbi.

Komaj to odpošljem, že dobim nazaj sporočilo enega od naslovnikov: "Ali nisi bral sporočila STA, da je SDS že imela tiskovno konferenco, kjer je Ruparjev predlog razglasila za napako - in da SDS še naprej vztraja samo pri ustavnem zakonu!?" Aha, tako torej, si mislim, in ob 18.38 vsem naslovnikom pošljem še naslednji post scriptum k prvotnemu sporočilu:

P. S. Najnovejše sporočilo SDS, da "se je Rupar zmotil" (!), je prav zabavno. Mu čisto verjamem - toliko pač Rupar razume stvari, o katerih govori. V mojem komentarju to seveda spremeni zaključno poanto: Janša torej tudi pritiske demokratične Evrope ignorira enako vzvišeno in arogantno kot domače kritike. Le lagati domači javnosti, da teh pritiskov sploh ni, odslej ne bo mogel več.

Dva "dramatična" preobrata v nekaj urah - v resnici bolj farsična kot dramatična. Ampak zvečer pri TV Dnevniku sem pa res zazijal od presenečenja: neki novinar si je drznil kljub jasnemu sporočilu SDS vendarle poiskati samega Ruparja in ga takoj intervjuvati, kako je s to njegovo domnevno napako ali zmoto. In glej - tretji preobrat v tej bizarni zgodbi: Rupar je v kamero ne le kategorično zanikal, da bi šlo za kakršnokoli napako ali zmoto, ampak je celo podrobno razložil, zakaj je dal točno tak predlog. Kakšne "tehtne" argumente za to, da so se na seji on (in vsi štirje predstavniki vladne strani!) zavzeli prav za to rešitev, ki jo podpira tudi opozicija, je takrat napletel, sicer zdajle ne znam po spominu čisto točno rekonstruirati, zato bom raje pozval uredništvo TVS, naj nam ta posnetek sedaj še enkrat predvajajo. Bo res prav zabavno. Si bodo upali?

Stvar je namreč prav nerodna - kajti razlaga tega trojnega preobrata je lahko samo ena: da je od 11. maja do 14. julija poteklo vendarle dovolj časa, da so v SDS "prepričali" Ruparja, da se je vendarle zmotil.

Od obilice drugih laži in zavajanj na četrtkovi seji DZ naj - poleg "sistemskih" laži o nepridobitvi državljanstva kot zakonitem razlogu za izbris, o izmišljeni vsebini 13. člena ustavnega zakona, o odškodninah itd. itd. - zaradi pomanjkanja prostora tu navedem samo še dve nesramni, čeprav groteskni Grimsovi laži. Prva se je glasila, da je Hanžek "v tej državi ozmerjal državljanke in državljane s fašisti". Drugo citiram dobesedno: "Na POP TV smo si lahko ogledali drugega človeka iz vrha tako imenovanih izbrisanih, ki je bil, kot vsi dobro veste, v tisti tankovski koloni, ki je med prodiranjem proti mejnemu prehodu Holmec streljala na civiliste. Streljala s topom na cerkev. In ta človek je na POP TV mrtvo hladno izjavil, da on pričakuje od te države, ki jo je napadel, odškodnino v višini najmanj 227 milijonov tolarjev ...". Laži, ki so podkrepljene z demagoškim "kot vsi dobro veste", so še posebno nevarne - še zlasti pri temi, kjer je nahujskana množica slabo informiranih ljudi svojim voditeljem pripravljena verjeti na besedo. On je vendar poslanec - on že ve, kaj v parlamentu govori! Da, bojim se, da dobro ve - in da zavestno laže. Z uvodnimi besedami "človek z vrha izbrisanih" v zvezi s Holmcem je jasno namignil na predsednika društva izbrisanih Peraka - ki pa na Holmcu niti proti vojakom ni ne oddal ne ukazal niti strela, kaj šele proti civilistom. S topom na cerkev je ukazal streljati nekdo popolnoma tretji, in to ne pri Holmcu - in med izbrisanimi ga sploh nikoli ni bilo, ker se je pred odgovornostjo za svoja dejanja sam umaknil iz Slovenije. Ampak ti dve laži o Peraku Grimsu še nista bili dovolj, zato je pritaknil še tretjo: da je zahteval 227 milijonov odškodnine - v resnici ni zahteval sploh nobene odškodnine.

Ko so pod Janom Husom zakurili in je pobožna ženička hitela pristavit še svoje poleno na grmado za krivoverca, je Hus baje vzdihnil: "O, sveta preproščina!" Ko bi šlo tudi pri Grimsovem (in Janševem itd.) razpihovanju ognja sovraštva proti izbrisanim zgolj za nevednost in "sveto preproščino", stvar ne bi bila tako tragična. Kako tragična je, tako za prizadete kot za ugled Slovenije, se bo še vse prekmalu pokazalo.