16. 9. 2005 | Mladina 37 |
Socialni? Sporazum?
Vlada je s svojimi izhodišči sprožila konflikt in dobila logičen odgovor
© Tomo Lavrič
Vlada je že julija pripravila predlog za svoja izhodišča pri pogajanjih o socialnem sporazumu za obdobje 2006-2009. Stališče vlade je v grobem: najprej je treba zagotoviti mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, potem pa bo na podlagi konkurenčne uspešnosti mogoče zagotoviti tudi kakovostno življenje. Vlada ni edina, ki tako misli. Predsednik opozicijskih socialdemokratov je isto mnenje izrazil še bolj prostodušno: zavzel se je za pospešeno liberalizacijo, od socialne države pa naj bi ostalo, kar bi pač še ostalo. Vsekakor je presenetljivo, da vlada svoja socialna izhodišča utemeljuje na prizadevanju za konkurenčnost gospodarstva: konkurenčnost sama na sebi namreč sploh ni predmet socialnega sporazuma. Pravzaprav tudi ne more biti glavni cilj vladne politike. Lahko je sredstvo - ne pa glavni ali v nekem obdobju celo edini cilj. Vladna politika bi se morala prvenstveno zavzemati za, denimo, kakovost življenja. Povezava med konkurenčnostjo gospodarstva in kakovostjo življenja nikakor ni tako preprosta, kakor bi lahko domnevali na podlagi predloga vladnih izhodišč. Konkurenčnost je mogoče dosegati tudi z nizkimi mezdami, slabim socialnim varstvom, uničevanjem okolja, ropanjem nenadomestljivih naravnih virov, omejevanjem delavskih pravic in terorjem na delovnem mestu, z negotovimi zaposlitvami ipd. - torej na račun kakovosti življenja. Še tako uspešna konkurenčnost nič ne pomaga ob hudih socialnih razlikah in revščini. V ZDA smo lahko videli, kako je ob "naravni" katastrofi družba dobesedno razpadla - prav zaradi tamkajšnjih nevzdržnih socialnih razlik, revščine, izključenosti in obupne atomiziranosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
