(Proti)ustavni umotvor

Trik z "ustavnim zakonom o izbrisanih" je že star, leto in pol, če ne več - in z njim so si lani umazali roke in vest že tudi Pahor, Bohinc in drugi iz takratne vladne večine. Ampak njihovi različni osnutki "ustavnih", "sistemskih" in kdovekakšnih še zakonov o izbrisanih so vsaj načelno imeli za izhodišče, da je treba uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, pa čeprav so se potem tega v resnici držali le do polovice ali pa še bistveno manj - toda vsaj v tistem delu, kjer so se odločbe US držali, bi potem sprejem takega zakona vsaj nekaj sto ali morda nekaj tisoč prizadetim omogočil vsaj simbolično "popravo krivice" (resnične poprave pa nikomur, ker niso omogočali uveljavljanja odškodnin za realno pretrpljeno škodo). In prav zato sem bil takrat mnenja, da bi bilo (takrat) še vedno bolje sprejeti tak slab zakon kot nobenega - ker bi vsaj nekaj sto ljudem pravice vsaj načelno priznal, zoper vse drugo bi pa takoj sprožili nov postopek pred ustavnim sodiščem. Ampak takratni Janša-Bajuk-Peterletovi zagrizeni opoziciji (ob "nesebični" pomoči Podobnika in Jelinčiča) je s prozornimi referendumskimi manevri in demagogijo uspelo tudi to preprečiti.

Sedaj, ko so omenjeni na oblasti, so prvega pol leta glasno izjavljali, da bodo problem izbrisanih "reševali" samo z ustavnim zakonom, ki bi ga podprla tudi opozicija, drugače pa ga bodo dali v predal, in da bodo ta ustavni zakon predložili do junija letos - ko je prišel junij, pa so si, ne da bi trenili z očesom, ta "rok" mirno in brez obrazložitve podaljšali do decembra. In ne v opoziciji ne v medijih ni bilo nikogar, ki bi sploh opazil ta njihov prvi trik ali se obenj vsaj obregnil.

No, pa pustimo to, kar je bilo - sedaj je ta famozni ustavni zakon končno tu. Poznamo ga (v podrobnostih) sicer še ne, ker minister Mate z njim nespretno motovili med nasprotji v lastni koaliciji, skuša le-ta skriti z ekspresno "predstavitvijo" zakona opoziciji itd. itd. - toda vse to so spet samo dimne zavese za prikrivanje bistvenega namena vlade: da se veliko dogaja, veliko navideznih sporov, izjav itd., po katerih novinarji navdušeno molijo akterjem mikrofone pod nos, da se pa v resnici nič ne zgodi. In tudi "predstavitev" zakona opoziciji - ob svarilu, da besedilo še ne sme priti v javnost, ker "bi razkritje vsebine zakona lahko otežilo pripravo zakona"(!) - ima prozoren namen, da bi ob tako široki razmnožitvi besedilo vendarle "procurilo" v javnost in da bi se potem vlada lahko izgovarjala, da ji je prav to onemogočilo njen plemeniti namen, da bi zakon v miru in dobro pripravila.

Ta slabo skriti namen, ki ga je politično neizkušeni Mate sedaj tako prostodušno razkril, mi je bil jasen že teden ali dva poprej, ko so začele v javnost kapljati prve vesti, da je besedilo zakona že pripravljeno - in ko so se mi nekateri "blizu virov informacij" že začeli ponujati, da mi ga priskrbijo. Odločno sem jim povedal, da me to sploh ne zanima, ker pričakujem prav to past, ki jo je Mate sedaj razkril - da bi vlada rada, da zadeva "procuri", da bi se potem lahko izgovarjala, da prav zaradi tega projekta ni mogla dokončati tako, kot si ga je zamislila. Naj vlada v miru in neovirano dokonča to, kar si je zamislila, in naj svoj veličastni umotvor predstavi javnosti takrat, kadar bo sama hotela, sem jim rekel (nekaterim celo napisal) - ne nasedajte na njene finte!

No, ampak v vladi sami niso vzdržali samozaukazanega "embarga" - in je najprej čisto malo odškrnil zaveso eden od pravnih svetovalcev vlade pri tem projektu dr. Miro Cerar, en dan pred Matejevim nastopom in sejo vlade je pa nato minister dr. Virant na TV že povsem jasno razkril bistvo tega vladnega (proti)ustavnega umotvora. Povedal nam je, da bodo s tem zakonom "popravili krivice" samo tistim, ki so se jim res zgodile, to je tistim, ki so se potrudili in so (po nezakonitem izbrisu, o katerem niti obveščeni niso bili - to je Virant seveda zamolčal) pokazali ustrezne aktivnosti, da si ta (nezakonito odvzeti!) status spet pridobijo nazaj, pa jim je bilo to bodisi nezakonito preprečeno bodisi zaradi okoliščin nemogoče izvesti. Da Virant, doktor prava in dober poznavalec odločanja na ustavnem sodišču, ne bi znal razumeti, da je s tem jasno povedal, da se vlada požvižga na odločbo US, si je nemogoče misliti - očitno je njegova pravna strokovnost že tako globoko spolitizirana, da iz te ujetosti preprosto ne more več ven, tudi če bi hotel. Pa očitno tega niti noče več, mu je tam noter že bolj všeč.

In zakaj je z enim samim, zgoraj prosto povzetim stavkom Virant tako jasno povedal, da se vlada požvižga na odločbo US? Zato, ker ta njegov stavek priznava le "sekundarne" krivice, torej tiste, ki so se tem nesrečnim ljudem dogajale mesece in leta po izbrisu - v celoti pa zanika "primarno" in najhujšo krivico, katere odpravo pa zahteva odločba US in ki je bila storjena prav vsem 18.305 prizadetim brez ene same izjeme, torej sam nezakoniti izbris. Od te Virantove javne izjave naprej me pa podrobna vsebina vladnega umotvora sploh ne zanima več - vse res pomembno že vemo: da je namen tega "ustavnega" zakona (če bi ga res nameravali sprejeti) samo, da bi se po tej poti skušali izogniti ponovni razveljavitvi take protiustavne ureditve na ustavnem sodišču.

A pravi namen vsega tega cirkusa niti to ni. Vlada namreč dobro ve (vsaj izkušeni pravniki v njej ali ob njej, kot npr. Virant, Šturm, Cerar in še kdo) dvoje: prvič, da celo v primeru, če bi jim za ta ustavnopravni zmazek po nekem čudežu (s Pahorjevo pomočjo??) uspelo zbrati potrebnih 60 glasov, tega zakona to ne bi obvarovalo pred razveljavitvijo na ustavnem sodišču, in drugič, ker se čudeži pač skrajno redko dogajajo, da je realni scenarij čisto drugačen: da bo opozicija vztrajala pri spoštovanju odločbe US in zato svojih glasov za tak "ustavni" zakon ne bo dala. In tu smo sedaj pri pravem namenu vladnega enoletnega manevriranja z "ustavnim" zakonom: najprej pravnih fines neuko javnost dolgo zavajati, da se nekaj resnega pripravlja (ta del scenarija je bil - ob "pomoči" medijev - že uspešno realiziran) - ko to propade, pa obtožiti opozicijo, da je tega kriva ona, češ, mi smo hoteli, oni pa so nam to preprečili. In ker so Janševci (in tudi Peterle-Bajukovci) v demagogiji stokrat večji mojstri od sedanje opozicije, niti malo ne dvomim, da jim bo tudi ta drugi del tega scenarija kar lepo uspel. Morda sicer ne več tako stoprocentno kot prvi, a vendarle.

Le še eno šanso ima opozicija, da jim ta scenarij vsaj malo pokvari: da ne nasede na finto "tu imate tekst, povejte, kaj vam ni všeč, iščimo za vse sprejemljive kompromise!"), ampak da od vsega začetka odločno in brezkompromisno pove: 1. o zakonu, pa naj bo "ustavni" ali navaden, katerega povsem očitno izhodišče je nepriznavanje odločbe US, se sploh nimamo kaj pogovarjati in nas podrobnosti v posameznih členih sploh ne zanimajo; 2. če boste kdaj pripravljeni spremeniti to svoje očitno protiustavno izhodišče in pripraviti zakon v skladu z odločbo US, pa ga pripravite kot navaden zakon, kot vam je odločba US to tudi odredila - in če vam bo za tak zakon potem zmanjkalo glasov v vaših vrstah, vam jih bomo radi prispevali mi.

Je naša opozicija tega sposobna? Upajmo, drugače pa res lahko sledi samo še potop.