Hanžek je za nas Amerika

"Ustrelil žensko, ker je mislil, da je žival."
Naslov v Delu pred dnevom žena

"Tonček je prišel, torbico nosil,
za narkomane šita je prosil.
Mama je dala za džointe tri,
ščepec 'marjance' in en eL-eS-Di."
Hipijevska partizanska

No, sem si rekel, zdaj pa bo narod moj končno spoznal, kaj je pravi trip.

Spominjam se, v Šumiju je bilo ... Bil je mlad fant, nekje z Dolenjskega doma. Večkrat sva se takole pogovarjala o slovenskem narodnostnem vprašanju. Pa kaj mi ne prinese enkrat male rožnate tabletke in pravi, da je LSD, acid, trip ... Niti sekunde nisem omahoval, takoj sem ga požrl. In potem sem imel v glavi ogromen orkester, Harvest, Neil Young in vse, kar spada zraven, in ko sem prišel k sebi, sem takoj rekel, da to pa bi jaz še. In zdaj, ko me že nekaj časa ne zanima več - enkrat pač svoje odtripaš - se je na političnem obzorju prikazal LSD - Liberalna socialna demokratska stranka.

Prehitro bi bilo seveda sklepati, da se bosta zaradi nekih pogovorov o prestopu poslancev kar tako zlili SD in LDS, možnost pa je mikavna. Malo premešajo programe, kar ne bo težko, ker jih trenutno nimajo ne eni ne drugi, in dobimo trip za že nekoliko strankarsko utrujeno volilno telo. Če bo kaj izbire, jaz bi Orange Explosion. Ali pa California Sunshine. Se še spominjaš, Bobi Bell?

Mešetarji na političnem sejmišču bodo pljunili v roke. Ko se podjetja prodajajo ali prevzemajo, se delnice napihujejo. Napihnjenosti je dovolj. Volilno telo pa nima s tem nič, ono sedi doma in gleda televizijo, ki ga bo ob pravem času o vsem obvestila. Kalkulatorji kalkulirajo. Janša, zdaj tebi gorje! Le urno, le urno obrni pete, le urno, le urno, ker pozno je že! Pahor je prišel do konca modne brvi, postal za trenutek, na pol razprl pomladanski plašč z zavihanim ovratnikom in se počasi sprehodil še po drugi strani. Delnice grejo gor, blaga grožnja združitve na levi potiska Janšo cerkvi v naročje. S tem pa si on ne more pomagat, kajti: Veruj le v tistega Boga, ki v SDS svoj oltar ima. In sploh - kako naj postavi nadzorni svet Vatikana, da bodo vedeli, koga je treba izvoliti za papeža? Recimo Danila Slivnika.

Sicer pa sem Janši in njegovi vladi dolžan opravičilo. Obregnil sem se, ker niso nič rekli o poročilu State Departmenta o človekovih pravicah v Sloveniji. Zdaj so rekli. Pozdravili so poročilo, ki da je "skrbno povzelo vse elemente, ki našo državo opredeljujejo kot sodobno, demokratično državo z visoko stopnjo zaščite človekovih pravic", da pa je "v večji meri zaznalo kompleksnost posameznih problemov, ki terjajo dolgoročnejše reševanje (sodni zaostanki, posredni vpliv vlade na medije, postopki pregleda prošenj za azil, nasilje nad ženskami, trgovina z ženskami in dekleti, diskriminacija Romov in istospolno usmerjenih ter diskriminacija prebivalcev bivše Jugoslavije brez statusa)".

Čast Slovenije, ki ne more dovoliti, da ji bo vsak bral levite o človekovih pravicah, še zlasti ne država, ki hodi kršit te pravice v tuje države, sta rešila v parlamentu Bajuk in Grims. Bajuk je bil še najbolj podoben Hruščovu, ki je v OZN s čevljem tolkel po mizi, tako po kravalarsko se je razburil, da njemu nihče ne bo očital, da so pravice kršene. In Grims je pogumno rekel ameriškemu veleposlaniku, naj kar odide in odnese tisti pamflet State Departmenta s seboj. Lepo ju je bilo gledati, z nimbom ogorčenih pravičnikov ozaljšana. Potem sem šele opazil, da gre za arhivski posnetek in da se je tista poslanska sramota zgodila pred časom, ko je slovenski varuh človekovih pravic Hanžek podal poročilo v parlamentu in je govoril o enakih rečeh kot Američani. Evo, kar se človekovih pravic tiče, je bil Hanžek za nas Amerika!

Zdaj je čas za stare sile. Tiste iz leta 68, ko se je reklo - če nekoliko ponaredimo, zato pa je tem slajše! - Make 69, not war! Pahor in Podobnik se obnašata kot stara hipuzlna. Pahor: Podnebne spremembe postajajo politično vprašanje

Podobnik: Podnebne spremembe postale globalni problem. Evo, globalno politično vprašanje. In to, kar je vedela zanikrna hipijada od San Francisca do Gornje Ščavnice, sta zvedela šele zdaj. Pridružila sta se hordam svetovne politike, ki zadnje čase v zboru meketa o podnebnih razmerah in o ogroženem okolju nasploh. Ni še prepozno, še zmeraj si lahko nataknete volneno kapo, nahrbtniček z najnujnejšim in hajd na prve antiglobalistične demonstracije, če se že ne morete zaleteti v japonski kitolovec in tako prispevati še k širši ohranitvi okolja.

Pravega vzroka za rešitev globalnih problemov pa ne morejo detektirati, ker na tem sloni vsa oblast. Kapital in vse, kar iz tega sledi. Ljudi se da obvladovat samo s kapitalom. Za idejo se nihče ne zmeni kaj prida, časi zastonjskih političnih navdušencev so mimo. Propad socialistične ideje se je v Jugoslaviji začel na Ponterossu, kjer je zahod postavil na ogled svojo bižuterijo, Marxa in Lenina in Kardelja so premagale kavbojke in najlon perilo, ki so jih potem naši estradniki in ostali turisti zanesli v Sovjetsko zvezo in širili idejo o svobodomiselnem Zahodu. Že rabljeno in prepoteno idejo. Tako preprosto je bilo. Kajti tudi ljudje so preprosti in ne potrebujejo velike politike. Ljubijo barvaste papirčke in so radi prevarani. In najbolj sovražijo tistega, ki jim to pove. Kajti šele takrat, ko jim vzameš prevaro, se jim zdi, da so prevarani.

V komunistični Albaniji so z energijo in naravnimi viri varčevali takole. Zgradili so velik muzej vsakdanjega življenja, ki je prikazoval velikanski razvoj dežele. Tam so bili bleščeči traktorji, bela tehnika, makete modernega stanovanja albanskega delavca in podobno. Čez teden so delali v mizernih razmerah in živeli na robu preživetja, ob nedeljah pa so jih lepo oblečene organizirano peljali v muzej, kjer so v vitrinah gledali, kakšno je pravzaprav njihovo resnično življenje.

Glede na to, da je ljudi najlažje prepričati z minljivimi dobrinami in da niso sposobni ločiti, kaj je dobro in kaj ne, je jasno, da tudi demokratično izvoljeni oblastniki ne morejo biti drugačni. Klavrni rezultati nam kažejo, da demokraciji ni mogoče zaupati. Zato se bo treba vrniti k starim vzorcem - niti ni treba daleč nazaj v zgodovino in pogrevati Platonove države - najdemo jih tudi v Manifestu kulturne revolucije, ki ga je v Tribuni objavil Vojin Kovač - Chubby, spet v tistih LSD-časih. Tam je škandaliziral slovensko javnost z izjavo, da je treba oblast prepustiti deklasiranim elementom.

In kljub vsemu - Platon. Kajti danes postajajo deklasirani element družboslovci. Torej naredimo takole: državo vodijo družboslovci, za eno roko vodijo tehnike, ki življenje poenostavljajo, in za drugo umetnike, ki ga osmišljajo. Kdo naj bi izbiral te ljudi, bom povedal ob pravem času. Jaz pa bom seveda predsednik, ker sem se prvi na to spomnil. So pa še prosta mesta snažilka 1, kurjač s strokovnim izpitom in samostojna gospodinja brez otrok s potrdilom o nesrečnosti.

P. S. Kot predsedniški kandidat že vnaprej odgovorim na vprašanje, ki se mu moderni politik ne izogne več - ali sem kdaj vzel LSD? Da, vendar nisem inhaliral.