Vse naše nore krave

Črnogorski gusarji so ustavili trgovsko ladjo.
"Kaj prevažate?"
"Gumo za žvečenje."
"Ali je že prežvečena?"
"Ni."
"Vozi dalje!"
(Politični vic za ob prostih večerih)

"Vprašanje Boga je vprašanje, ali ima človek lahko gospodarja."
(Korenine razsvetljenega Evropejca)

"Z zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek političnih cvetk."
(Zvončki in nebeške trombe)

Naslov novice na STA je bil tak: "Slovenija z osmo noro kravo ..." in je kar klical po nadaljevanju, ki se zadnje čase tako lepo sliši ... "na vrhu sveta". Mene sicer ne skrbi, če so krave nore, skrbi me, če so svete, kajti to je noro. Baje pa še ni vse izgubljeno - nora krava sicer umre prva, upanje pa umre zadnje. Mojzesova knjiga lepo pravi, da po osmih norih kravah pride osem pametnih krav. Vendar dvomimo, da tudi pri nas, kajti če se ozremo po naših enospolnih političnih pašnikih, so pri nas pametni samo biki. In zato jih že zdaj, ko se samo pogovarjajo o volitvah, skrbi, če bodo lahko zapolnili "ženske kvote", kot v svoji preproščinski nadutosti opisujejo pomanjkanje pametnih krav brezštevilni pametni biki, ki lahko napolnijo tako kvote kot predmestne bifeje, kot bi mignil.

Sicer pa je napuh svetovni problem. Priloga Ona je zadnjič na veliko reklamirala svojega novega kolumnista, ki ne bo nihče drug kot Paolo Coelho, in kdo bi rad še kaj vedel? Potem je prišla prva kolumna iz serije Naglavni grehi - o napuhu. Bilo je nekako tako, kot če človek zjutraj z eno roko meša jajca s slanino, v drugi roki pa ima priročno zbirko Kako postati pameten še pred zajtrkom, potem pa to vse premeša in ponudi še mlačno. Je bilo pa poučno, zdaj vemo, kaj je napuh - napuh je, če tak bull shit objaviš in misliš, da ga nihče ne bo prepoznal kot takega, ker pač v svojem napuhu domnevaš, da je dovolj, če ti je ime Coelho.

Napuh zadnje čase očitajo tudi Pahorju - opuščam častne nazive, ker gre za pojav, ne za osebe. Toda ali mu sploh še ostane kaj drugega? Po programu bo tri mesece skoraj vsak prost večer (!) preživel nekje drugje v Sloveniji in se pogovarjal, ali bi bil rajši predsednik vlade ali predsednik države. Kako ne bi bil potem "napuhnjen", saj je to enkratni primer v svetu, no, v demokratičnem svetu, kje drugje bi ga v ta namen vodili naokoli na slonu ali v oklepniku, v zgodovinskih trenutkih, ki jih ravno zdaj praznujemo, bi prijahal na oslu. In kako lepo ga je videti, ko nagrbanči jasno čelo in reče, da "gre za pomembno odločitev in bi bil rad osebno prepričan, da je pravilna" in tako dalje. Gre pa seveda za trimesečni potujoči cirkus Boruta Pahorja in zdaj se naj zbrano občestvo ob prostih večerih, ko recimo ženo boli glava, udeležuje teh slovesnosti, na katerih se bo Pahor boril s svojimi demoni in dvomi, in naj mu pomaga za božjo voljo razrešiti ta vozel odgovornosti. In kako mora boleti glava šele njegovo sopotnico, da si lahko naš omahljivec privošči tri mesece prostih večerov - tista prostost je omenjena seveda zato, da ne bi kdo mislil, da dela to med službenim časom. Kakor so preudarno izbrane tudi druge besede, na primer "premišljenost", ki zahteva, da se poda v vsako slovensko vas. Poceni, in kot se bo kmalu pokazalo, duhamorno dolgočasni politični resničnosti show - Big Brother danes zvečer v vašem gasilskem domu! V bistvu pa bodo nosili naokoli eno in isto žvečilno gumo, jo dali na večerno žvečenje in jo nesli naprej v nadaljno obdelavo, na koncu pa stokrat prežvečeno žvečko ponudili kot glas ljudstva. Posebno še tistega, ki ima čas ob večerih. O teh malenkostih je zato toliko besedi, ker je ta trimesečni vnebohod Pahorja blaženega do zdaj tudi edini konkretni politični program, ki ga ima stranka na zalogi. Če prištejemo še mehčanje s sintagmo "popeljal bom stranko na volitve". Popelji nas na volitve in ne pelji nas v skušnjavo, da bi te podprli za predsednika. Ta beseda popeljati! Eni so vodniki in eni so popeljavci. Popeljal jo je pred oltar, še prej pa jo je zapeljal v listnjaku. Ko je imela ravno prost večer.

Velikonočni čas je tudi primeren za nabirke. Letos imamo prvič priložnost, da damo 0,5 % dohodnine za dober namem - za verske skupnosti, za kulturne potrebe, za gasilce in tako po običajnem seznamu. Čudno pa je, da nam ne zaupajo, da bi tudi za tiste najbolj pomembne postavke državnega proračuna sami odločali, za kaj bomo dali. Recimo za orožje. Ali pa vsaj za tisti del, ki se tiče orožarske morale. Mislim seveda na uboge oklepnike, ki nas bodo sramotili "zgoraj brez".

Po nabirkah je prišel tudi vatikanski zunanji minister. Pri Drnovšku je na hitro opravil, ker se je ta izgovoril, da ima trenutno delo z globinskim okopavanjem vinograda in da je zato od nog do glave blaten - pač ni mogel še pred božjim služabnikom razlagati o naših težavah. Zato pa se je tem bolj obširno pogovoril s tistimi, ki bodo kmalu predsedovali Evropski uniji. Ker je bilo v zadnjem času iz papeževih ust slišati govor o odpadništvu, če v evropski ustavi ne bodo omenjeni Bog in krščanske korenine, je bila najbrž tudi to vroča tema, vroča že zato, ker je odpadništvo blizu peklenskega ognja, razsvetljeni Evropejci se tam pražijo kot krompirček! In jaz sploh ne bi bil tako ponosen na te korenine, koliko solza in krvi je bilo prelite, da se je ukoreninilo. Ali na kratko - Evropska unija nima še nobenih korenin, ker je doslej sploh ni bilo, njene korenine utegnejo biti ustava. EU je Evropa, ki je ni več, premešana z narodi, ljudstvi, rasami in veroizpovedmi, da, tudi odpadniki so vmes in ni jih malo. Nekateri smo celo staroslovenski pogani, iz časov pred zasužnjenjem s "krščanskimi koreninami".

Pa tudi o svobodi nas lahko drugi narodi marsikaj naučijo. Na primer Iran. Prizor angleške vojakinje, ki si je morala nadeti ruto, je poučen. Ponekod v Evropi muslimankam ne dovolijo nositi rut, torej jim jemljejo to svobodo. V Iranu pa je vojakinja morala nositi ruto, torej so ji vzeli svobodo, da ne nosi rute. Ampak ona je tam lahko v javnosti in v zaprtem prostoru kadila, v Angliji te svobode nima. Torej zadetek za Iran, kar se svoboščin tiče. Najbolj nesvobodno pa je bilo v tem primeru iraško morje. Kakor je tam doli, kjer šarijo države z bogatimi krščanskimi koreninani, še marsikaj nesvobodnega. Ne vemo pa, kakšne vrste je svoboda, ki jo razume naša varuhinja pravic. Po obisku doma za tujce v Postojni, kjer omejujejo gibanje tudi otrokom, je ugotovila, da je vse v redu. Siti so in napojeni, imajo možnost šolanja in zdravstvene oskrbe. Svoboda je luksus, ki jim pač ni dana. Kakor se svoboda neha nekje nad koleni, kjer se po mnenju varuhinje končajo še spodobna krila za dekleta.

P. S. Če bo lobiranje uspešno, se lahko v prihodnje nadejamo, da bo zraven mame Merkel stal tudi "očka v krilu".