7. 5. 2001 | Mladina 18 |
Tina, my dear!
Dominantna, odločujoča kulturna politika mora biti per definitionem zagledana v neki dolgotrajen včeraj
V hipu, ko se družno s preostankom javnosti vsajam na dr. Lampiča, Ksenofoba, mi dialektičen obrat narekuje, da se vprašam, ali sploh in - če že - kako mi je protestirati, ker se najavlja Šovinist, namreč Đorđe Balašević. Avtor nebroja trditev v slogu, da so "Albanci narod brez balerin in violončelistov", in utemeljitelj teze, po kateri je "z mojo domovino kakor s posiljenim dekletom - ne moreš je sovražiti, ker jo je drugi ponižal, ne moreš pa je tudi več imeti tako rad, kot si jo imel poprej," itd., tak avtor izkazuje manko kulturne legitimnosti. Do katere stopnje gre torej tolerirati njegovo "umetniškost", če je že spričo manka kulturne legitimnosti slabo kompetenten transmiter? - Mar sem politično nekorekten, če svetujem previdnost pri ukvarjanju z dobro ozgodovinjeno jugoslovansko VIS Partibrejkers, ker je postala "versko blazna", to se - v njenem primeru - pravi, da bolj zaupa znamenjem križa kakor realživljenjsko-kreativnim zgibom?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 5. 2001 | Mladina 18 |
V hipu, ko se družno s preostankom javnosti vsajam na dr. Lampiča, Ksenofoba, mi dialektičen obrat narekuje, da se vprašam, ali sploh in - če že - kako mi je protestirati, ker se najavlja Šovinist, namreč Đorđe Balašević. Avtor nebroja trditev v slogu, da so "Albanci narod brez balerin in violončelistov", in utemeljitelj teze, po kateri je "z mojo domovino kakor s posiljenim dekletom - ne moreš je sovražiti, ker jo je drugi ponižal, ne moreš pa je tudi več imeti tako rad, kot si jo imel poprej," itd., tak avtor izkazuje manko kulturne legitimnosti. Do katere stopnje gre torej tolerirati njegovo "umetniškost", če je že spričo manka kulturne legitimnosti slabo kompetenten transmiter? - Mar sem politično nekorekten, če svetujem previdnost pri ukvarjanju z dobro ozgodovinjeno jugoslovansko VIS Partibrejkers, ker je postala "versko blazna", to se - v njenem primeru - pravi, da bolj zaupa znamenjem križa kakor realživljenjsko-kreativnim zgibom?
Morda pa "zainteresirani za njeno godbo" ne gledajo pod prste religiozni podstati tako strogo, morda se komu v navalu črnega humorja zahoče pravoslavnega odbleska na afero Strelnikoff ... Ali moram zmeraj dopustiti, da občinstvo samo najde politične razloge za estetsko razvrednotenje? A se razlogi za politično razvrednotenje vedno kažejo aprioristično, nujnostno, svareče, so kratko malo moralka in medijski konstrukt? Kdaj gre poseči v "antropologijo gostoljubja"? - Šele ko izrazim dilemo te vrste, se lahko predam obravnavi "varnih" lokalnih tematik; kar ostaja, je bledo upanje, da se sledeča obravnava obrne navzven, torej da se je od nje kaj naučiti. - Tudi o razlogih za lampiče, sinekuro in vse naše sprotne naivnosti. (Rez!?)
Vladavina železne lady Thatcher je na Otoku sproducirala znan no future sindrom, enodimenzionalen fokus, ki so mu ljubkovalno pravili Tina - There Is No Alternative. O Tini je rad pel punk, jo, paradoksno, alternativno izživel, hlastno poflodral nje klavrno realnost, dve desetletji zatem pa novoliberalna klika udari znova, tokrat med populacijo, ki je rojena kot komaj donošen pankrt te bizarne zveze.
Kar je Megi zanetila kot bitko, ima danes videz davno zgubljene vojne - alternativi, sceni ne pripadajo več ne državna ne regionalna sredstva. Prvi pogled pri tem zapazi argumentacijo zavračanj, češ da gre za "neresne" projekte, in se, vajen vseh preskušenj, nikakor ne ustraši novih krepitev prakse do-it-yourself, že drugi pogled pa potrdi ugotovitev kolega Jurija Krpana, kustosa galerije Kapelica: "Prepričani so, da smo alternativci osebe v pubertetni fazi; da se bomo lepega dne zresnili in postali takšni kot so oni.
Kratko malo ne vedo, da se že ukvarjamo z rečmi zelo resno, produciramo in vabimo tisto, kar je danes v veljavi dejansko, ne glede na mainstreamovske ali trendovske kriterije, in že zato ne moremo biti nikdar takšni kot so oni." Dominantna, odločujoča kulturna politika mora biti - če hoče dominirati, odločati - per definitionem zagledana v neki dolgotrajen včeraj, v neskončno testiranje kulturalij, njih primernosti in zglajenosti. Krpan s svojim mnenjem razkrinka njeno bistvo, obenem pa tudi zgledno jedrnato opravi z neznosnim sociološkim "kategorialnim" enačajem: alternativa = mladi.
Kar zadeva, denimo, znova opeharjeno Metelkovo mesto, je takojšnja naloga (sub)kulturne senzibilnosti, da poveže dejstva zadnjih tednov, ki jih navajam suho, in o njih razmisli hudo resno. - Barvitost prireditev, njih številčnost in obisk eskalirajo; raven duha, humorja in dialoga se viša; lokacija ostaja najvarnejša na ljubljanskem območju; pričakovati je prijetno, sproščeno, delovno poletje; 30 nemških rokodelcev, rokodelk tedaj - kljub bojaznim in omahljivosti monetarnih faktorjev - vodi obnovitvena in gradbena dela. - Klubi, bari, čitalnice, ateljeji, galerija, centri, menza in dvorana radikalno zboljšajo medsebojna razmerja in koordinacijo. - Mestna občina Ljubljana (MOL) in Ministrstvo za kulturo vehementno odklonita subvencije za živo kulturo; ne upoštevata niti prošenj za podporo "neživi" kulturi, tj. galerijsko-ateljejska dejavnost, arhiviranje, dokumentiranje, raziskave, saniranje.
Razmerje med materialnimi investicijami in programom se uravnoteži; amortizacija je hitra in poceni, mutatis mutandis torej tudi upravljanje. - Policija stopnjuje frekvenco svojih patruljiranj; soseska je sumljivo tiho. - Večina metelkovske populacije brez vodje vlaga izjemno število prostovoljnih ali podplačanih ur v vsebino, spored, čiščenje, popravila, podobo, vzdrževanje; "vodja" Marko Hren ne vidi nobenega od teh dreves in po Evropi veselo gradi svoj oseben enačaj z nekakšno fantomsko Metelkovo-celoto.
Epizoda o južnih mrzlih sestričnah: Moderna galerija po Manifesti zanemari svojo stavbo; Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa svoje, očitno, sploh ne potrebuje in jo daje za nedoločen čas v uporabo brezdomcem, džankijem, džankicam. - MOL javno (Studio City, 30. 4. 2001) izrazi svoje nagnjenje h kulturno-lokacijsko-prosvetno-politični prevari, po kateri naj se na Metelkovi le gradi akademijski multipleks, čeprav je že sedem let uradno zapisano, da je lokacija namenjena "neodvisni kulturi"; taista oblastna klika objavi neresnico v "Izjavi", ki naj bi jo podpisal sleherni "uporabnik prostora", in z besedami preteklika: "ki ga nam je dala v uporabo Mestna občina Ljubljana kot lastnik prostorov za opravljanje oz. izvajanje svoje dejavnosti" retroaktivno legitimira svojo ignoranco in briše zgodovinski spomin na rušenje poslopij, torturo z odklopom elektrike, zaprtjem vodovoda ... ("Metelkova je ... projekt za obnovo Ljubljane," tako dr. Pavel Gantar, 1994). - Od MOLa plačana varnostna služba, ki sicer "nima nobene pristojnosti" za boj proti dealerjem in narko-klošarski paraskupnosti, češ da je zadolžena "samo za varovanje objektov", pred dnevi neženirano posreduje direktivo, da bo na prizoriščih začela nadzirati, ali so javne prireditve prijavljene ali ne. - O navedenih dejstvih se kaže, kakopak, prevprašati tudi in predvsem v kontekstu splošne nebrižnosti, ki udarja po vsej alternativni sceni na Slovenskem, da se naposled družno ustopi korak pred navezo državna oblast / občinske strukture / gradbeno-prostorsko-investicijski lobi. Čas za frontno odločitev je torej pred durmi; Tino, ki jo je sproducirala thatcherjevska represija, gre pri nas zdaj brati takole: Taktiziraj! Imaginacija Nadgrajuje Akcijo! Ali če to povzamemo odločno, kakor so se Megi in Tini uprli stavkajoči rudarji: Follow your mind, not your pocket! (Se nadaljuje!)
