Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Dva leva

Tanka rdeča črta

(penzije kot kemično orožje)

»Vem, da ste utrujeni od vojn.«
— Nobelov nagrajenec za mir Obama se vnaprej opravičuje sodržavljanom

»Kot je za Baracka Obamo rdeča črta uporaba kemičnega orožja, je za DeSUS ukinitev regresa upokojencem.«
— Erjavec vidi vzporednice med seboj in Obamo ter Bratuškovo in Al Asadom

Obama ni prvi Nobelov nagrajenec, ki si je prestižno odlikovanje prislužil navkljub militantni politiki. Ali pa prav zaradi nje. Nobelovi nagrajenci za vojno? Lahko bi tako rekli. Denimo, leta 1973 je dobil Nobelovo nagrado Henry Kissinger, ki ni bil kakšen pacifist kot dalajlama, Martin Luther King ali mnogi drugi prejemniki najprestižnejše mirovne nagrade, ampak zelo vplivni predstavnik establišmenta, ki je med drugim neposredno zaslužen za širitev vietnamske vojne na območje Kambodže. Pač, dobil je zoprno nalogo, da »častno« zapre sramotno izgubljeno vojno v Vietnamu in za to so mu dali nagrado, poimenovano po izumitelju dinamita. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado izraelski voditelj Menahem Begin, ki je z Egipčanom Al Sadatom pod prisililo resda podpisal t. i. campdavidski mirovni sporazum, a njegovo politično kariero zaznamuje predvsem izrazito militantna politika. Zaslužen je za začetek gradnje izraelskih naselij v Gazi in na Zahodnem bregu, kar je resnično dosego miru na Bližnjem vzhodu premaknilo iz prihodnosti nekam v nejasno bodočnost. Še več, njegovi prstni odtisi so najdeni tudi na orožju libanonskih krščanskih milic, ko so masakrirale begunska taborišča Sabra in Šatila. Obama je pravzaprav manj problematičen dobitnik nagrade kot omenjena. On jo nagrado dobil, preden je kaj storil. Zgolj zato, ker je ameriški predsednik. Sam je ob podelitvi priznal, da ni še nič storil, da bi si jo zaslužil. No, to je hitro popravil, saj je odložil, morda celo opustil namero, da razpusti sramotno koncentracijsko taborišče v Guantanamu, poglobil je vojno v Afganistanu, dovolil napade na abstraktno definirane teroristične tarče z brezpilotnimi letali, v katerih so žrtve predvsem civilisti, in sedaj hoče še čisto svojo, pravcato osebno vojno v Siriji. Vojno, ki jo bo sam začel, a malo verjetno, da tudi sam končal. S tem je Obama spet dokazal, da si želi vsak ameriški predsednik v svojem CV-ju vojno. Le redki, če sploh kateri, po drugi svetovni vojni je niso imeli. Nekateri, kot denimo, Clinton, so pošiljali rakete na civilne cilje zgolj zato, ker so jih zalotili s spuščenimi hlačami.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.