Grega Repovž

Grega Repovž

9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Uvodnik

V Butalah volimo poleti

»Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval.«
—Borut Pahor, predsednik republike, 7. maja

Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.

In tako je bilo žal tudi tokrat: v trenutku, ko je postalo jasno, da Alenka Bratušek ne namerava več voditi vlade, so se (seveda ob bučnem prikimavanju novinarjev) kar vrstili pozivi, naj Bratuškova takoj odstopi, ne takoj, še prej, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je že mahal z ustavno obtožbo predsednice vlade, če ne bo pohitela. Nobenega razuma, nobenega razmisleka o tem, kaj to pomeni za datum predčasnih volitev. In zdaj smo tam: v skladu z ustavnimi roki volitve padejo v čas počitnic.

Volitve niso zaman poimenovane praznik demokracije. Volitve morajo biti izpeljane tako, da je volivcem omogočen razmislek in seveda udeležba na volitvah v najširšem smislu te besede. Zato volitve niso nikoli poleti – ker imajo ljudje pač pravico oditi na dopust, pri čemer jih mora pomemben del oditi na počitnice v prav določenem obdobju, ker jim tako zapove delodajalec. Ali kot je dejal Mladinin dežurni cinik: »Če so volitve julija raven razumevanja demokracije v tej državi, potem je najbolje, da tujcem, ki se bodo poleti na naših ulicah čudili volilni kampanji, napišemo na table: Dobrodošli v Butalah.«

A kot so politiki najprej zapadli v histerijo, da mora Bratuškova nemudoma odstopiti, namesto da bi si vzeli malo skupnega razmisleka, so tako tudi nadaljevali. Pri tem pa se je za sodelovanje v enaki maniri odločil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ko so pozivali Bratuškovo k odstopu, sprva ni posegel. Resen predsednik bi v tistem trenutku stopil pred mikrofon in politike javno opozoril, da imajo legitimno pravico pričakovati odstop predsednice vlade, ko ta nima podpore, in oditi na volitve, a da naj razmišljajo o tem, da bodo volitve izvedene tako, da bo udeležba v kampanji in na volitvah omogočena največjemu številu volivcev. A to priložnost je zamudil. Nato je sklical še vrh ustavnih pravnikov in iz njihovih besed izpeljal sklep, da bo še najbolje za demokratični ustroj v tej državi, če bodo volitve julija – ker da bi bilo pa res slabo, če bi padle v avgust, ker so takrat sodne in parlamentarne počitnice. Res? In če ima avtomobilska industrija kolektivni dopust julija – je to manj pomembno? In julija so šolske počitnice – so te manj pomembne?

Vse to je le iskanje pokritja za izvedbo okrnjenih volitev – tako kot citirana izjava predsednika republike. Ne, dolžnost predsednika republike ni, da niti ne hiti niti ne zavlačuje, temveč da z močjo avtoritete doseže čim bolj verodostojne volitve. Volitve julija – le zato, ker politiki niso zmožni dogovora? So sramota, so izraz globokega nespoštovanja državljanov.

Vsi akterji ponavljajo, da se je treba držati ustavnih, zakonskih in poslovniških rokov – pri čemer pa glavna razprava poteka le o tem, kako spodobno izigrati zakonske roke. Če gre torej za to, kako izigrati ustavne roke, da bo to še delovalo spodobno, če gre torej na koncu le še za vprašanje spodobnega izigravanja državljanov, ima politika seveda tudi možnost, ki je bolj spodobna, bolj iskrena. In uporabi možnost, ki jo je že uporabila prav ob nekem razpisu državnozborskih volitev: namreč leta 2000, ko so na hitro v ustavo zapisali obliko volilnega sistema in s tem prekinili razpravo o večinskem volilnem sistemu. To lahko storijo tudi danes: če dosežejo dogovor, ki bi ga podprli dve tretjini poslancev, lahko v ustavo zapišejo – zelo brutalno rečeno –, da bodo volitve v letu 2014 22. junija ali pa 21. septembra.

Seveda je junijski rok prehiter. A možen. Realen pa je septembrski rok, ker gre za spoštovanje tako aktivne kot pasivne pravice, torej tudi pravice, da se državljani v najširšem številu pripravijo za kandidaturo na volitvah. Tudi to je njihova pravica. Volitve so pravica državljanov.

Nobene pravne ovire ni, da ne bi politiki tako ravnali. Morda bo kdo spet zakričal: Ta vlada bo torej opravljala tekoče posle še naslednjih pet mesecev! Ja, tako se je pač izšlo, poletje je padlo vmes. Glede na umanjkano večino veliko manevrskega prostora ta vlada nima, temeljne protikrizne naloge pa je že tudi opravila. Država ni v nikakršnem izrednem stanju. Vmes so pač parlamentarne počitnice, na katere se politiki sklicujejo, ko utemeljujejo, zakaj je kljub vsemu mogoče izpeljati volitve julija. Takrat bo tudi vlada na počitnicah.

Poslanci v tem trenutku še vedno dobivajo plače za svoje delo. Njihova naloga je torej vložiti maksimalen napor v razpis volitev, o katerih ne bo nobenega dvoma. Njihova naloga je torej tudi pretehtati ustavne spremembe, ki bi to omogočile. Že zdaj je treba povedati, da če bodo volitve poleti, bo nad novim državnim zborom ves čas visela tančica dvoma o tem, ali ni šlo za izigranje državljanov.

Volitve niso zaradi politikov, ampak zaradi državljanov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Špela Vovk. Odnosi z javnostmi, Urad predsednika Republike Slovenije

    V Butalah volimo poleti

    V članku z naslovom „V Butalah volimo poleti“ se vam je pripetila neljuba napaka pri navedbi izjave predsednika republike. V podnaslovu prispevka, katerega vsebine si ne dovolimo komentirati, ste zapisali samo del njegovega stavka in sicer „Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval.“ To pa ni bilo glavno sporočilo predsednika, zato vas prosimo, da stavek... Več