Grega Repovž

Grega Repovž

17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Narod modrih

»Češka vlada ne pripravlja posebne kampanje, s katero bi spodbujala privatizacijo v Sloveniji, kljub temu pa moj obisk opozarja na številne priložnosti za vlaganje v Sloveniji, ki bi bile lahko zelo zanimive za češka podjetja.«
—Češki premier Bohuslav Sobotka, v ponedeljek, 13. aprila, v Ljubljani

»Najbolj nas zanima transportna infrastruktura, predvsem drugi tir in razvoj Luke Koper. Poleg tega nas zanimata še strojna in živilska industrija in vsa področja energetike.«
—Predsednik češke industrijske konfederacije Jaroslav Hanak, v ponedeljek, 13. aprila, v Ljubljani

Kako so bili vsi zadovoljni, ko je državni družbi za upravljanje terjatev uspelo prodati terjatve do skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Češ, začenja se urejanje Slovenije, s tem bomo postali normalna družba itd. No, kupec je zasebna ameriška banka Bank of America Merrill Lynch in seveda je te terjatve kupila, ker računa, da bo z njimi zaslužila, po oceni poznavalcev od 30 do 35 odstotkov, ko bo prišlo do poplačila terjatev. In do njih bo brez dvoma prišlo, ker tako Adria kot ACH svoje dolgove že zdaj brez težav odplačujeta, Elan in Polzela pa sta pač del paketa, ki pa tudi nepoplačana bistveno ne kvarita naložbe. Pri čemer ju – oh, ti uspehi družbe za upravljanje – vedno lahko z malo spretnosti vrneta prodajalcu. Dejansko sta zraven zato, ker je poplačilo glavne terjatve do ACH tako gotovo. A politika, družba za upravljanje in seveda celotna finančna industrija so se hvalile, kakšen odličen posel so vsi skupaj izpeljali. Novinarka Radia Slovenije je bila čisto vzhičena od navdušenja. No, niso ga. Toliko, kot bo zaslužila Bank of America Merrill Lynch, bi zaslužili tudi sami, če bi te dolgove upravljali. Kar ni nobena znanost, sploh glede na to, da so po dokapitalizacijah slovenske banke polne denarja, zaradi česar se jim ne mudi s poravnavo teh terjatev oziroma se jim mudi toliko kot Bank of America Merrill Lynch.

Sicer pa, čestitke Bank of America Merrill Lynch in njenim posrednikom, posel je res dober. Še s prodajo kokaina je težko tako dobro služiti kot pri tovrstnih v teh deželicah posrednikov in nevednežev. Ki še pri takem poslu mislijo, da z njim napredujejo kot demokracija in družba. Seveda, seveda, vsak dan in v vsakem trenutku.

Ampak nič novega: prav to nam ves čas skušajo dopovedati: mudi se, takoj, zdaj, vedno bo prepozno, cena bo padla, in kakšen finančni posrednik nas bo grdo gledal, joj, joj! No, tako so pod patronatom države in njenih bank prodali tudi Mercator. Ne bomo pogrevali te zgodbe, tudi najbolj zagreti nimamo več te energije, vse skupaj je namenjeno nekemu drugemu poudarku: da je namreč ob Agrokorjevem nakupu izredno aktivno sodelovala hrvaška država oziroma vlada. Da na primer državni skladi niso prodali svojih deležev v Mercatorju Agrokorju, da slednjemu ni bilo treba zbrati vsega denarja. Da se je vlada prek gospodarskega ministrstva aktivno vklopila in Agrokorju pomagala. Danes lahko vidimo posledice tega (hrvaškega) vladnega ravnanja: za veliko noč je nemalo slovenskih gospodinjstev na nedeljsko jutro jedlo hrvaško šunko. Pa ne, da je kaj narobe s hrvaško šunko, nasprotno. Gre pač za to, da se je razen končnega nakupa celotna veriga odvila na Hrvaškem. In to je bil tudi namen državne podpore: razširitev trga za hrvaške izdelke.

Ampak zgoraj napisano zagotovo ne drži. Mercator smo morali prodati, da smo razbremenili banke – te so bile takrat že dokapitalizirane, do roba napolnjene z denarjem. Mirno bi počakali na normalno odplačilo dolgov ali pa kar kupili Mercator v celoti. A ne skrbite za bankirje in njihovo brezdelnost: seveda se delež prodaje slovenskih izdelkov v Mercatorju postopno zmanjšuje (pri čemer novi lastnik seveda ravna logično in modro, saj gleda na svoje dobavitelje na Hrvaškem, ki so zanj seveda ključni), zaradi česar se bodo slovenski dobavitelji kmalu znašli v težavah.

A mar ni hecno, da si kljuke vladnih kabinetov kar podajajo predstavniki tujih skladov, podjetij in seveda tudi predsedniki vlad, ki prihajajo v Slovenijo kot kupci oziroma posredniki kupcev – pa tem slovenskim vladnim možem še vedno vse skupaj ni prav nič čudno. Predsednik vlade Miro Cerar je ta teden sprejel češkega kolega Sobotko. Ste ga videli, kakšne strelja ta Sobotka, pride lobirat za privatizacijo slovenskih podjetij? Nenormalna država, namesto da bi se politiki umikali iz gospodarstva, se ta človek direktno vmešava v gospodarstvo. In namesto da bi privatizirali lastna podjetja, prvi Čeh pomaga svojim, da kupuje – slovenska. Za katera mi menimo, da se jih je treba znebiti, ker jih ne znamo upravljati.

Še dobro, da po svetu hodi toliko nevednih Američanov, Čehov, Turkov, Nemcev itd., ki bi vsi radi kupili to brezzvezno ničvredno robo, slovenska podjetja in terjatve. Ampak seveda, Slovenci že vemo, kako se temu poslu streže. In zagotovo se nam nihče ne smeji in se norčuje iz nas. Ne kupci ne posredniki.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Radivoj Pahor, Renče

    Narod modrih

    O slovenski tragediji in duhu (sodobnega) časa spregovori tudi Cankarjev Jerman v Hlapcih: „Ali veš, da se ukvarjam z zgodovino slovenskega naroda? ... Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhál. In mi smo vnuki svojih dedov.“ Več