Grega Repovž

Grega Repovž

5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Uvodnik

Epilog protestov 2012

Pravkar poteka zadnje dejanje vseljudskih vstaj leta 2012. Govorimo o tistem trenutku, ko so Slovenci imeli dovolj. Dovolj korupcije, dovolj politikov, ki goljufajo, krmijo svoj širši dvor z državnim premoženjem in koncesijami, dovolj so imeli divjega kvazi kapitalizma in lažnega odprtega trga. To je bil trenutek, ko je ljudstvo odneslo totalitarnega Janeza Janšo, ko so njegovi zvesti vojščaki (Gregor Virant) uvideli, da se ljudje tokrat ne šalijo in da mislijo resno. To je bil čas, ki je oblikoval neko novo generacijo politikov, čas, iz katerega je nastala stranka, ki je dobila najvišjo podporo v sodobni Sloveniji (Stranka Mira Cerarja na volitvah 2014), čas, ki je omogočil nastanek Levice. Pač čas, ko je ljudstvo razumelo, da lahko zahteva spremembe in jih tudi doseže – že zgolj z navzočnostjo na mestnih ulicah.

A kot smo zapisali, pravkar poteka zadnje dejanje vseljudskih vstaj. Ni dober ta epilog. Uspeh vstaj je bil namreč, da so tožilci in sodniki dobili državljanski zagon in pogum, ki jim je manjkal vrsto let. Pravosodna oblast, spodbujena s poročili komisije za boj zoper korupcijo in javno podporo njenim dejanjem, je takrat razumela, da lahko, sme in celo mora preganjati ljudi moči, ki prestopajo meje zakonitosti. In jih tudi je. Tako so tožilci na podlagi takrat ravno uveljavljenega novega člena kazenskega zakonika dosegli tudi zamrznitev nezakonito pridobljenega premoženja tistim, ki niso znali obrazložiti, kje so ga dobili. Zamrznili so premoženje Janezu Janši, družini Zagožen, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu, nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, parohu pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću, nekdanjemu prvemu urbanistu Ljubljane Igorju Jurančiču itd.

Dandanes je večina tožb za odvzem premoženja omenjenim ljudem že umaknjena.

Kaj je bil že razlog, da je prišlo do vseljudskega upora? Pač dejstvo, da so bili politiki obravnavani drugače, da se jim ni nič zgodilo. Zahtevana je bila enaka obravnava za vse. In kje smo danes? V veliki meri spet tam kot leta 2012. Vrhovno in ustavno sodišče sta v imenu varstva človekovih pravic razveljavili vse člene in sodbe, ki so tako ali drugače prizadeli te politike. Tudi zamrznitev premoženja. Pogled nazaj je kot slab film o samodržcih, ki jim sodniki vse uredijo in očistijo kartoteke. Res slab film.

Vse skupaj se je začelo spomladi 2015 z razveljavitvijo pravnomočnih sodb v zadevi Patria s prvoobtoženim Janezom Janšo. »Da bo prav zadeva Patria sprožila ta plaz, je nemalo poznavalcev napovedovalo že tedaj. Nekateri z zaskrbljenostjo, da se utrjuje mit o dveh pravnih državah – eni za bogate in vplivne in drugi za vse druge. Drugi z upanjem, da bodo pravice, ki si jih pred najvišjimi sodišči izbojujejo predstavniki elit, izbojevane tudi za vse preostale,« piše v tokratni Mladini Peter Petrovčič.

Vse »oprostitve« so se namreč zgodile v imenu človekovih pravic, pravi Petrovčič. In dodaja: »Uspehi vplivnih in bogatih pred sodišči utrjujejo spoštovanje človekovih pravic, a žal le njihovih.« Ne samo to, obe najvišji sodišči, vrhovno in ustavno, dejansko odločata le še o predstavnikih elit in njihovih pravicah. Ker so pač oni tisti, ki si prek političnih povezav, vpliva in finančnega položaja sploh lahko privoščijo, da o njihovih zadevah odločata obe sodišči. Vsem drugim je dostop do takšnih odločitev bolj ali manj onemogočen, pravi Petrovčič. In to je prekleto res.

In če pogledamo, so bili pravnomočno obsojeni predvsem tisti, ki za sabo niso imeli politične moči ali ki se jih sodniki niso bali. Malodane vsi politično močni, tako na lokalni (Kangler) kot na državni ravni (družinski klani stranke SDS), pa so se vsem kaznim izognili. Nič se jim ni zgodilo. Pa naj gre za to, da so jim z gotovino plačevali račune, da so v državnih družbah zaposlovali družinske člane, da niso znali razložiti, od kod jim gotovina, vse. Danes so čisti.

Če je človek zavezan vladavini prava in hoče spoštovati pravni red – mora vse, kar ve o njihovih rabotah, zdaj preprosto odmisliti? Njim amnestija, nam amnezija? Si moramo reči: tako je prav, ker so sodišča tako odločila, in mi jih kljub vsem dvomom želimo spoštovati, ker sicer to ni več država, ampak neki nedemokratični režim? Težko je to. Sodišča so s svojim ravnanjem s predstavniki elite državljanom pokazala, da če si dovolj agresiven in brez milosti, če si pripravljen na sodišče pritiskati, izpostavljati sodnike, organizirati strankarske proteste, politično kadrovati in ravnati povsem brezobzirno – potem v tej državi zmagaš. Zakaj bi še verjeli vanje?

Kaj je bil že razlog protestov leta 2012? Kdo je zmagal? Javnost žal ne. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.