Grega Repovž

Grega Repovž

14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Primer Merc. Zaplet.

Ta teden je prinesel o primeru ravnatelja Dušana Merca preveč informacij, da bi lahko zgodba ostala znotraj črno-belih tonov, ki so nam omogočali dosedanje opredeljevanje. Ob ustavitvi kazenskega postopka zoper Merca je obveljalo, da je upokojeni ravnatelj sicer malo po domače vodil ljubljansko Osnovno šolo Prule (čemur ugovarja), kar se ponavadi v vsej svoji dimenziji pokaže, ko gre kaj narobe, a vendar je imel dobre namene in je zaščitil žrtev spolnega nadlegovanja. Pri čemer je bilo vsakemu z malo izkušnjami jasno, da se bo ignoranca postopkov na koncu izkazala kot glavni problem. Ampak Merc in njegov odvetnik sta stvari zapeljala dovolj spretno, da je bil vsak ugovor razumljen kot branjenje storilcev. Govorimo seveda o dogodkih iz leta 2014.

Tudi zaradi javnosti je tožilstvo pretekli teden ustavilo postopek zoper Merca. Nato je minister Pikalo naredil še korak naprej in začel postopek razrešitve glavnega državnega inšpektorja za šolstvo Tomaža Rozmana, ki ga je sicer na to mesto postavil sam Pikalo, ko je bil prvič minister.

Rozman je sporna oseba. Ne zaradi političnih preferenc. V času vlade Andreja Bajuka je bil generalni sekretar ministrstva, nato je postal namestnik glavnega šolskega inšpektorja, ob prvi Janševi vladi spet generalni sekretar ministrstva (v času ministra Milana Zvera), že takrat pa so prišle na dan prve informacije o njegovih manipulacijah. Hkrati je namreč vodil tudi inšpektorat in zato prejemal dvojno plačo. Nato je bil imenovan za glavnega inšpektorja, to delo je spet opravljal do druge Janševe vlade, ko je spet postal generalni sekretar ministrstva, inšpektorat pa je spet ostal brez pravega vodstva. Če pustimo vse podrobnosti: julija 2014 je Pikalo Rozmana nazadnje imenoval za glavnega šolskega inšpektorja.

A javnost pozna Rozmana iz neke druge zgodbe, ki se je odvila pred točno enim letom, decembra 2017. »Prvega septembra lani je bil za Podružnično osnovno šolo Polica pomemben dan. Občina Grosuplje, ustanoviteljica šole, je odprla novo stavbo. Na prireditev so bili povabljeni ugledni meščani, lokalni politiki, starši, otroci, v prvi vrsti je sedel predsednik Borut Pahor. Po priložnostnem programu, v katerem so sodelovali tudi otroci, sta na oder stopila duhovnika dr. Jože Plut in Slavko Judež in opravila blagoslov šole, ki se je končal s skupinsko molitvijo,« je poročal naš novinar Jure Trampuš. Pouk se je v šoli začel v ponedeljek, 4. septembra.

Kakršnakoli verska dejavnost ali organizirani verski obred je v šoli prepovedana. Tako določa šolska zakonodaja, tako določa slovenska ustava. Razlog je znan, cerkev je ločena od države, organizirani verski obred, kar blagoslov šolskih prostorov je, pa v javnih institucijah ni dovoljen. Zaradi pritožb, pomislekov, opozoril se je po dogajanju na Polici oglasila tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič. Ker naj bi šlo za kršitev 72. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v šolah prepoveduje »organizirane religiozne obrede«, je vse skupaj prijavila šolskemu inšpektoratu.

In kaj je ugotovil slednji, pod vodstvom prav tega Rozmana? Naj citiramo kar Trampuša, ker gre za eno bolj sprenevedavih odločitev v novejši zgodovini te države: »Ker je šola soglasje k opravljanju dejavnosti vzgoje in izobraževanja v novih prostorih na lokaciji Polica 200 s strani ustanovitelja prejela z dnem 4. 9. 2017, prenos nepremičnega in premičnega premoženja v upravljanje šoli pa je bil izvršen še kasneje, o kršitvi zakona na inšpektoratu ne morejo govoriti. Šola torej na dan blagoslova po mnenju inšpektorja Rozmana ni bila šola, pa četudi je bila odprta, pa četudi je bil tam Borut Pahor, pa četudi so jo, ker je pač šola, blagoslovili. Seveda gre za sprenevedanje. Kaj drugega kot pa šolo so odpirali učenci? Kaj drugega kot šolo sta blagoslovila duhovnika? Kam je tisti petek sploh prišel predsednik Pahor, če ne na odprtje šole? Kako to, da je imela 1. septembra, ko je pouk odpadel, šola ‘dan šole’, če pa ni obstajala?«

Res je vse narobe z inšpektoratom, bi lahko zaključili. Merc je imel prav. Žal ni tako preprosto. To sredo so se oglasili inšpektorji in pojasnili dogajanje na Osnovni šoli Prule leta 2014: »Učenka je najmanj pol leta pred dogodkom o spolnem nadlegovanju obvestila razredničarko. V zvezi s tem je razredničarka opravila razgovor z učencema, ki teh dejanj nista zanikala. Nadaljnje vzgojno delovanje ni bilo opravljeno niti se šola ni poslužila možnosti, ki jih omogoča določilo 50. člena Zakona o osnovni šoli. Prav tako iz spisa izhaja, da je bil v tem obdobju tudi fizičen pretep v šolskem prostoru med učencema in prijateljem učenke, ki se je končal tako, da se je ta zatekel v prostore šole in poklical policijo. Iz spisa ni razvidno, da bi šola v zvezi s tem karkoli ukrenila. Za varnost učenke je ravnatelj poskrbel šele peti dan po dogodku, na način, ki ga šolska zakonodaja ne predvideva.«

Seveda bi tu lahko ugotovili, da v tej zgodbi ni čistega, in krivdo podelili počez. To bi bilo najnevarneje. Procedura je mati demokracije. Zaradi vseh teh »poglejmo skozi prste« smo zdaj v tej situaciji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.