Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Pamflet

Sovražni govor do narave

Posvet pri predsedniku, širitev mariborskega letališča in varljivi imidž ženskih kvot

Predsednik države Borut Pahor je priredil posvet o mejah svobode govora. Povabil je tako zagovornike svobodnega izražanja kot njihove nasprotnike, ki bi v imenu preprečevanja sovražnega govora te svoboščine omejevali. In posvet je vodil in izpeljal v maniri odličnega televizijskega novinarja. Z odpiranjem problemov in argumentirano polemiko je posekal vse dosedanje televizijske oddaje in časopisne prispevke. S čimer je napovedal kandidaturo za novinarsko nagrado za zgledno pripravljeno soočenje.

Toda presenečenje se je dogodilo že dan kasneje, ko je nacionalka objavila poročilo o posvetu. Dasiravno so imeli vsi udeleženci enako odmerjen časovni nastop, je državna televizija na spletnih straneh uprizorila popolno disharmonijo dejstev. Izbrala je le 7 govorcev, od katerih je dobila državna sekretarka Dominika Švarc Pipan krepko najdaljši zapis v 13 vrsticah, vsi preostali pa občutno krajše povzetke; Žiga Turk vsega 3 vrstice. OK, to arbitrarnost bi nacionalka lahko rešila vsaj s priponko, v kateri bi ponudila celoten posnetek, a tega ni bilo najti. Praktično amaterska spletna stran Domovina.si je ravnala bolj profesionalno in obiskovalcem svoje strani ponudila tudi celoten posnetek posveta.

Ravnanje nacionalne televizije posebej preseneča, še zlasti, če ga primerjamo s pogovorom, ki ga je imel Slavko Bobovnik s predstavniki opozicije, v katerem jim je namenil pogovorni čas v sorazmerju z volilnim rezultatom. Demokracija v žanru poročanja je kajpak tudi formalna korektnost.

Na posvetu pri Pahorju smo slišali misel, da posebno zaščito potrebujejo ranljive skupine, ki so v družbi marginalizirane. Odlično izhodišče, ki pa velja nasploh. Kdo je na Slovenskem najbolj ranljiva skupina? Še bolj kot Romi in emigranti je to narava.

Predvidena širitev mariborskega letališča načrtuje pozidavo 250 ha rodovitne zemlje in posek 200 ha gozda. In kdo je tu zagovornik njiv in gozdov? Kdo brani njihovo pravico do obstoja?

Aktualna ombudsmanka se ni oglasila s protestom, tudi ministrstvo za kmetijstvo ni besno zapretilo, da bo blokiralo to megalomansko uničenje prirode. Se bo predsednik Pahor, ki tehta med predlogi za ombudsmana, odločil za Gorazda Pretnarja, dolgoletnega okoljskega aktivista in doktorja mikrobiologije, ki se zavzema za pravico do zdravja tudi prek zaščite narave?

Sedanje politično veselje do gigantskih investicij pozablja na peklensko ceno. Kaj tak mega objekt prinaša s stališča hrupa, onesnaževanja zraka, zemlje in podtalnice za človeško in rastlinsko prebivalstvo Slovenije? Ali vsak zaslužek odtehta samouničevanje prirode?

Resno vprašanje, ki bi zahtevalo široko medijsko obravnavo, toda osrednji mediji posvečajo veliko več pozornosti vprašanju sovražnega govora kot sovraštvu do okolja. Kaj je namreč najbolj razvita oblika sovraštva do rodovitne zemlje in gozda, če ne njuna eliminacija? Posek gozdnih površin, ki merijo 200 hektarov je gozdocid, pozidava njiv je zemljocid!

Medijska indolentnost pa še naprej vztraja pri gradnji kanalizacije s fekalijami prek osrednjega ljubljanskega vodnjaka. Projekt očitno stoji. Toda, ali smo videli kak televizijski prispevek, ki bi izvrtal, kaj je z ustavitvijo del? Nak, še največ je na ustanovni seji mestnega sveta povedal župan Zoran Janković, ki je napovedal dodatno zaščito povezovalnega kanala. Zanimivo, medtem ko je župan doslej trdil, da je vse OK, sedaj načrtuje popravljalno gradnjo. Kakšna tema za novinarstvo! Zakaj je prišlo do spremembe, so se vmešali inšpektorji in ministrstvo za okolje? Na čigavo zahtevo in zakaj ta preobrat? Je mar kdo izmed načrtovalcev projekta, ki ga sedaj preoblikujejo, medtem podal odstopno izjavo? Kako bo videti dodatna zaščita, bodo položene cevi izkopali in jih dodatno zavarovane položili nazaj? Nič, postrežejo samo z izjavo ljubljanskega glavarja.

Se je pa v nekaj polemik spustil premier Marjan Šarec, ki je ostro napadel predsednika Pahorja, ker je pred tednom sprejel katalonskega predsednika. Očita mu, da podira enotnost zunanje politike. In v čem je problem? Na srečanju s predsednikom španske vlade ga je namreč ta okaral. Šarec pa mu je zagotovil, da slovenska vlada spoštuje Španijo kot suvereno in demokratično državo, da je katalonsko vprašanje notranja zadeva Španije in da osamosvojitve Slovenije in Katalonije ni enačiti. -??? Španska oblast drži katalonske poslance in bivše ministre v preiskovalnem zaporu že več kot leto!!!!! – Je tak obračun s politično opozicijo evropska demokracija? V nobeni članici EU, tudi v razvpiti Madžarski, česa podobnega ni najti. Predvsem pa ima tudi ljudstvo pravico do zahteve po svoji samostojnosti.

Še bolj pa bode aroganca, da slovenske osamosvojitve ni mogoče primerjati s katalonsko? Premier ni ponosen na temelj slovenske državnosti in se mu odpoveduje. Predvsem pa: ali je prvi mož slovenske vlade ta, ki lahko zapoveduje, kdo se lahko primerja s Slovenijo in kdo ne?

A tudi zakaj bi morala biti zunanja politika apriori enotna, zakaj bi morali deliti s Šarcem indolentnost do političnih osamosvajanj posameznih ljudstev? Še dobro, da je predsednik Pahor ubranil nekaj dignitete slovenske države!

Je pa slovenski premier poskrbel za popularni spin, ko je na čelno mesto vojske in policije postavil Alenko Ermenc in Tatjano Bobnar. Vlada se posebej odlikuje s simbolnim odpravljanjem superiornosti moških v represivnih ministrstvih.

V kateri državi na svetu je že največji odstotek poslank? Ruanda s 64 odstotki! Čudovit imidž, toda kdo je njen predsednik? – To je Paul Kabame, ki vlada že tretji mandat; na volitvah 2017 je prejel 99 odstotkov glasov. In prav diktator Kabame je uzakonil kvote, s katerimi 24 od 80 poslanskih sedežev vnaprej pripada ženskam. Jasno, da ima njegova diktatura tudi v žensko obarvanem parlamentu absolutno podporo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.