Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Dogodki

Maček Muri in muca Maca

Priljubljeni glasbeni projekt je na odru Drame vstopil v svoje petintrideseto leto

Jerko in Miro Novak sta z virtuozno igro na akustični kitari poskrbela za soundtrack Murijeve očarljive dnevne rutine, po kateri nas je z vživeto interpretacijo vodila Neca Falk.

Jerko in Miro Novak sta z virtuozno igro na akustični kitari poskrbela za soundtrack Murijeve očarljive dnevne rutine, po kateri nas je z vživeto interpretacijo vodila Neca Falk.

Starši malokdaj poznajo glasbo, ob kateri odraščajo njihovi otroci, še redkeje pa otroci poznajo glasbo iz otroštva svojih staršev. Ampak obstajajo izjeme: pri nas med te nedvomno sodijo pesmi Kajetana Koviča o mačku Muriju, muci Maci, Čombeju in njihovih zgodbah iz Mačjega mesta, ki jih je pred petiintridesetimi leti uglasbil Jerko Novak in zapela Neca Falk. Da so te še vedno zelo žive in vitalne, je bilo minulo nedeljo jasno tudi na velikem odru SNG Drama, kjer so naše najbolj priljubljene otroške pesmi skupaj s Falkovo prepevali majhni in veliki otroci.

Pravljica Maček Muri, ki jo je leta 1975 z ilustracijami opremila Jelka Reichman, in tudi plošča Maček Muri in muca Maca iz leta 1984 še vedno vztrajata med najbolje prodajanimi slovenskimi knjigami oziroma ploščami. O tem, da njuni priljubljenosti botruje predvsem brezčasnost Kovičeve poezije, seveda ni dvoma. Toda obenem je jasno, da bi bile pesmi brez izvrstne uglasbitve danes verjetno precej manj žive. Brez melosa Novakovih aranžmajev, s katerimi se je izvirno oprl na rockovsko, šansonsko in klasično glasbo, tango, flamenko in še kaj, in predvsem brez iskrive, iskrene vokalne interpretacije Falkove si je Kovičeve mačje zgodbe pravzaprav težko predstavljati. Še očitneje to postane ob njihovi odrski izvedbi.

Tudi v nedeljo so imele osrednjo vlogo pesmi, tokrat ob vrhunski spremljavi Jerka in Mira Novaka, ki sta z virtuozno in igrivo igro na akustični kitari poskrbela za soundtrack Murijeve očarljive dnevne rutine, po kateri nas je s svojim izjemnim glasom in vživeto interpretacijo vodila Neca Falk. Že to bi bil sam po sebi dovolj dober razlog za to, da bi koncert ostal v lepem spominu. Toda za nameček smo dobili izvrsten uvid v to, da so Kovičeve pesmi zaživele povsem svoje življenje, ki se z vsako novo generacijo širijo, reaktualizirajo in postajajo tako rekoč del ljudskega izročila. Najmlajši del občinstva je v premorih med skladbami na pobude Falkove dogodivščine Murija in Mace zabavno nadgrajeval s svojimi aktualnimi junaki, za humorno razpoloženje in smeh pa so s hudomušnimi komentarji, denimo na račun aktualne politične elite, poskrbeli starši.

Ja, Kovičeve zgodbe so od takrat, ko jih je zapisal v knjigo, postale mnogo večje. Zato ni presenetljivo, da jih Neca Falk s spremljevalnimi glasbeniki zdaj morda pripoveduje še z večjim zanosom kot pred petintridesetimi leti, ko je projekt zaživel. O tem, da Muri in Maca od takrat burita domišljijo številnih generacij, ni dvoma. Kako vpliva na glasbeni okus otrok, pa ob tem, da je to eden tistih redkih koncertov, na katerih lahko iskreno uživajo s svojimi starši, niti ni pomembno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.