Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Dogodki

Med folkom in sevdahom

Intimno(st) s prodornim banjaluškim kantavtorjem Sirom Croissantom

Sir Croissant , »banjaluški kantavtorski biser«, je sicer tudi izvrsten (akustični) kitarist, a v živo navduši predvsem kot izjemen pevec.

Sir Croissant , »banjaluški kantavtorski biser«, je sicer tudi izvrsten (akustični) kitarist, a v živo navduši predvsem kot izjemen pevec.

Igor Božanić oziroma Sir Croissant je kljub temu, da za zdaj še ni veliko nastopal, nase že pred časom opozoril tako doma v BiH in tudi na Hrvaškem. Verjetno bi nastopal pogosteje, ker pa je šele letos postal polnoleten, so ga bolj kot glasbeni odri morale zanimati šolske klopi. V Sloveniji je – po letošnjih koncertih na festivalih Ment in In memoriam prof. Peter Hafner v Škofji Loki – minuli ponedeljek nastopil šele tretjič. Očitno pa je kakšnih sedemdeset obiskovalcev, ki so se v popolni tišini posedli okoli odra na Letnem vrtu Gala hale, zelo dobro vedelo, po kaj so prišli. Že po uvodni skladbi je bilo namreč jasno, zakaj mu pravijo »banjaluški kantavtorski biser« in zakaj so ga organizatorji gostili v okviru tamkajšnjega novega koncertnega cikla Intimno.

Prvo (malo) ploščo Let me sleep je objavil pred tremi leti, naslednjo if i was a fish i would cry leto pozneje, z obema pa se je izkazal za mnogo zrelejšega avtorja, kot bi lahko pripisali njegovim letom. V pesmih (z angleškimi besedili) se je lotil vsakodnevnih, drobnih, mladostniških življenjskih trenutkov, toda hkrati je v njih našel priložnost za tehtnejše razmisleke, ki njegovih tipičnih vrstnikov verjetno še ne zanimajo. Se je pa tem, če ne z besedili, gotovo prikupil s svojim indie folk izrazom, zaradi katerega ga primerjajo s folk posebnežem Sufjanom Stevensom in zasedbo The Barr Brothers. No, sodeč po izvrstnih priredbah komadov zasedb Big Thief, Daughter ali pa Weyes Blood, so mu očitno bliže mlajši (ob)folkerji, vendar pa to na koncu niti ni pomembno. Tudi te priredbe namreč zapoje tako doživeto, da pravzaprav postanejo njegove pesmi.

Nekaj priredb je ob velikem odobravanju občinstva umestil tudi v ponedeljkov repertoar, ki je bil v večini sicer sestavljen iz njegovih novejših, še neobjavljenih pesmi. In prav te so pustile najlepši vtis, tudi zato, ker jih je zapel v srbščini, zaradi česar so njegove že tako emotivne interpretacije oživele v še osupljivejši podobi. Čeprav je tudi izvrsten (akustični) kitarist, v živo navduši predvsem kot izjemen pevec. Zdi se, kot da vsaka posamezna beseda postane majhna pesem zase, kar je bilo le še bolj očitno ob dih jemajoči zaključni izvedbi klasične sevdalinke Kraj potoka bistre vode, ki jo je z rokama, sklenjenima za hrbtom, in rahlo upognjen naprej zapel brez inštrumentalne spremljave.

Ja, če se je s starejšimi skladbami v angleščini dokazal predvsem s klasično indie folkovsko formo, je bilo ob novih skladbah, ki jih je odpel v maternem jeziku in mojstrsko križal z elementi sevdaha, očitno, da je (iz) našel povsem svojo senzibilnost. Če ste koncert zamudili, se vam nova priložnost ponuja že konec meseca, ko bo Božanić najprej ponovno nastopil v Ljubljani ter nato še v Kranju in v Mariboru.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.