Usoda Facebookove libre

Facebook očitno eno govori in drugo dela. Država je v njem prepoznala nasprotnika in ne zaveznika. To velja tudi za libro.

Facebook, globalni medijski gigant, je sredi junija 2019 zakoličil pot za izdajo svojega digitalnega denarja. »Libra« ni niti običajna kriptovaluta niti klasičen e-denar, je institucionalna inovacija, ki povsod buri duhove. Facebook v tem vidi izjemno poslovno priložnost, centralni bankirji pa grožnjo monetarni stabilnosti. Libra je kvazi valuta globalnega biznisa, ki lahko ogrozi tržno konkurenčnost in zasebnost potrošnikov, trdijo državni regulatorji. Libra je preizkus prihodnje denarne ureditve in globalnega urejanja verig vrednosti. Lahko Facebooku ponovno uspe veliki poslovni met, kljub izjemnemu padcu vrednosti družbe na črni četrtek, 25. julija 2019? Ali je Zuckerberg v napačnem trenutku izbral preveč tvegano tarčo?

Zgodba ni nova, toda ima nekaj posebnosti. Libra naj bi bil digitalni denar za vsakdanja opravila, pomeni način veriženja podatkov, omogoča učinkovit globalni plačilni promet. Za projektom stoji neprofitna partnerska organizacija Libra Networks LLC iz Ženeve. Švica slovi kot raj za razvoj kriptovalutnih projektov in digitalnega denarja. Libro kot korporativni projekt podpira več kot dve milijardi uporabnikov Facebookovih družabnih omrežij, tretjina svetovnega prebivalstva. Libra ni lokalna ali podjetniška inovacija, pomeni premišljeno tehnološko, pravno in ekonomsko celoto. Gre torej za projekt z izjemnim tržnim potencialom in velikimi poslovnimi ambicijami. Takšne finančne zgodbe nihče ne more in ne sme spregledati.

Libra ima kot globalni denar lastno korporativno finančno infrastrukturo, ki temelji na veriženju blokov, rezervni košari klasičnih valut in drugih sredstev. Sistem je decentraliziran in namenjen medsebojnemu internetnemu plačevanju uporabnikov, ki sestavljajo mrežo Facebookovih strank. Librino družbo sestavlja večje število znanih ustanovnih članov (Mastercard, Visa, PayPal, Vodafone, First Data, Uber …), ki sicer pokrivajo pomembne in uporabne internetne storitve. Ti investirajo in odločajo, seveda pa ima odločilno vlogo Facebook. Izhodiščna poslovna zamisel je torej ustvariti internetni denar kot plačilno sredstvo, brez posebnih provizij, z neposrednim povezovanjem ljudi prek pametnih telefonov, hitreje, ceneje in brez omejitev. Namesto države imamo korporativne poslovne svetove, namesto centraliziranih tehnokratskih bank demokratično mrežo partnerjev in uporabnikov. Facebook ne skriva, da bi z libro rad postal veliki zmagovalec.

Projekt libra temelji na tehnologijah kriptovalut, toda dejansko je bližje logiki digitalnega denarja. Digitalni denar deluje izrazito decentralizirano, kot obliko internetne storitve ga lahko uporabljajo različne institucije, od bank in korporacij do civilne družbe. Hkrati digitalni denar tehnološko ni tako zahteven, dostop ni povsem odprt, zato pa potrebuje zaupanje in varovala. Kriptovalute nasprotno temeljijo na odprtih pristopih, konsenzu uporabnikov, veljajo za ekskluzivno tehnološko in tržno blago. Toda delujejo predvsem kot hranilec vrednosti, manj kot menjalno in plačilno sredstvo, zato niso uporabne kot denar. Skupna prednost digitalnega denarja in kriptovalut pa je njihovo mreženje, ne potrebujejo državne zaščite, upravljajo ga lahko globalne korporacije, kot so ameriški Google, Amazon, Facebook …. Preprosto, pri denarju je moč držav začela nadomeščati moč veliko manj obvladljivih korporacij.

Digitalni denar temelji na zaupanju, tako kot vsak denar. In tu ima Facebook tri težave. Za Libro kot nekakšnim partnerskim projektom stoji Facebookova Calibra, torej je projekt v celoti pod nadzorom karizmatičnega Zuckerberga. Facebook sicer širi svojo socialno mrežo, zlasti v razvijajočih delih sveta, toda zapuščajo ga mladi, nekdaj jedrni del e-trga, od koder je začel. Za nameček je Facebook zaradi izigravanja zaupanja potrošnikov glede zasebnosti kaznovan v ZDA s petimi milijardami kazni in podobno mu grozi tudi v EU. Facebook očitno eno govori in drugo dela. Država je v njem prepoznala nasprotnika in ne zaveznika. To velja tudi za libro, projektu ostro nasprotujejo tudi centralni bankirji in finančni regulatorji. Facebook je zaradi nakopičenih težav doživel največji borzni polom v zgodovini Wall Streeta. V dveh dneh konec julija, sredi tržne kampanje za libro, je izgubil več kot 120 milijard dolarjev tržne kapitalizacije, slabo četrtino svoje vrednosti. Libra se po vsem tem zdi strel v prazno.

Toda prihodnost denarja bo digitalna. Gotovino bo nadomestil elektronski denar, bančne depozite kriptovalute, gotovino bodo v plačilnem prometu zamenjali pametni telefoni. Digitalizacija monetarne sfere pomeni dve vrnitvi v prihodnost. Digitalni denar omogoča centralnim bankam, da staro Friedmanovo idejo »helikopterskega denarja« uporabijo za neposredno »monetizacijo« prebivalstva. Tu je tudi Hayekova »denacionalizacija denarja«, ko podjetja, banke regionalne skupnosti izdajajo vsak svoj konkurenčni denar za neposredno uporabo. Namesto monopolizacije državnega (fiat) denarja imamo torej digitalno denarno območje (DCA). To povezuje upravičence socialnih platform s konkurenčnim denarjem, kjer sistem poračunov ni vezan na blago, temveč na ljudi. In tu je kavelj 22. Zadeva zasebnost informacij uporabnikov in hkrati univerzalno odprtost, stavi na razpršenost pristopa in skupne komunikacijske platforme. Tehnično monetarna digitalizacija deluje ekstremno globalno in univerzalno, hkrati pa fragmentarno in individualno.

Digitalizacija denarja spreminja vse razen stare resnice. Učinkovita raba denarja je odvisna od zaupanja ljudi v monetarni sistem. Centralni bankirji se pripravljajo nanj, zasebne korporacije ga delno že uporabljajo. Facebook je želel na globalni ravni združiti oboje. Libra je zanimiv projekt, ki pa je obsojen na propad. Digitalni denar centralnih bank (CBDC) je za zdaj edina alternativa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.