Grega Repovž

Grega Repovž

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Uvodnik

Črni teden

»Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid.«
 —Zunanji minister Anže Logar, 3. septembra 2020, na Brdu pri Kranju

Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama.

Spet se je izkazalo tudi, da je že čas, da nehajo ponavljati krilatice o dobrem političnem strategu in kriznem menedžerju. Janez Janša res ni ne eno ne drugo – oziroma vse, kar počne, počne le zaradi sebe. Seveda bi lahko zaključili s tem, da bi rekli, da je s svojo podporo in nato prenagljeno čestitko Trumpu le pokazal, da o diplomaciji ve malo oziroma ga res ne zanima. A v resnici mu je za mednarodni ugled Slovenije vseeno. Vse to je namenjeno le njegovim volivcem. Res je tak kot Trump: svojim volivcem tako sporoča, glejte, s Trumpom sva v istem čolnu, nama se dogajajo enake krivice. In dejansko gre za enak vzorec ravnanja kot pri Trumpu – res sta si podobna, ker sta oba populista in politiko vidita predvsem kot poslovno priložnost. In tako je na vseh področjih. Ko so državniki in politiki po vsem svetu na začetku poletja opozarjali, da epidemije še ni konec in da gre le za kratek predah pred jesenjo, je Janša oznanil zmago nad virusom ter začel ponavljati, kako zelo dobro smo pripravljeni na drugi val. Komu mar za posledice.

A vprašati se moramo nekaj drugega in o nečem drugem, kar je ta trenutek pomembnejše. Kako se lahko ta človek v tednu, ko vsak dan umre več kot dvajset ljudi, ko so torej številke najslabše možne, ko je pri nas res hudo, ukvarja z ameriškimi volitvami? Kako mu to pride na misel na dan, ko vlada objavi, da je v Sloveniji zaradi covid-19 umrlo 29 ljudi, največ dotlej? Ta človek res nima niti malo empatije? Imamo opravka s sociopatom? Če bi v sredo v Nemčiji umrlo toliko ljudi glede na število prebivalcev, kot jih je v Sloveniji, bi to pomenilo več kot 1200 mrtvih. Si predstavljate novico, da je v enem dnevu v Nemčiji umrlo več kot tisoč ljudi? Naj ponovimo: toliko jih je proporcionalno gledano to sredo umrlo v naši državi.

Vendar smo v tej noriji že tako globoko, da sploh ne opazimo več, kaj se nam dogaja, kako resne razmere imamo glede na praktično celotno Evropo (in tudi ZDA). In to je še en nauk iz ameriške zgodbe: ko imaš na oblasti takšnega človeka in takšno oblast, ne vidiš več, kako nenormalne so dejanske razmere. Tudi Američani so imeli ta problem. Virus populizma je res res močan in trdovraten – kar ne nazadnje kaže tudi izid volitev. Ta rezultat kaže, kako se je populizem zažrl v ameriško družbo. Posledice enega Trumpovega mandata bodo dolgotrajne. A enako velja tudi za Slovenijo: vsak nadaljnji mesec Janševega mandata to družbo vse bolj izkrivlja, pači njene vrednote, lomi realno sliko. Namesto da bi v teh dneh oblast neizmerno skrbelo, ker so bolnišnice absolutno prepolne in ker je mrtvih preveč za dvomilijonsko državo, ta ne čuti nobene odgovornosti za to, nobeden od nje ne pokaže niti žalosti niti odgovornosti. Pa je za nastale razmere oblast prekleto odgovorna. Podatki o umrlih so enaki številkam, ob katerih smo, ko so prihajale iz Italije spomladi, vsak dan posebej onemeli. Zdaj so to naše številke, ker smo drugi val pričakali nepripravljeni, oblast pa se je do njega vedla tako kot do vsega, kar ji pride na pot: oholo in brez posluha za resnične podatke. Zato smo zdaj tu.

Z oblikovanjem koalicije ustavnega loka, torej te neformalne povezave med opozicijskimi strankami ter ekonomistom Jožetom P. Damijanom, pa je vseeno prišlo do premika, ki je pozitiven: Janša je namreč ostal brez svoje ultimativne grožnje, ki jo je ves čas namenjal poslancem strank DeSUS in SMC. Pač, ne more jim več groziti s predčasnimi volitvami, ker alternativa zdaj obstaja. In dejansko se ta okrepljeni položaj teh dveh strank že pozna. Poznal se je pri zavrnjenem kandidatu za ustavnega sodnika. Poznal se je pri glasovanju sveta RTV, ki ni sledil Janševemu ukazu, naj zruši direktorja RTV Slovenija. To so dobri znaki, resda majhni.

A žal zaradi opisanih razmer ni časa, da bi lahko v DeSUS in SMC čakali na pravi trenutek, da morda razklenejo lisice, ki jim jih je nadel Janša. Vlada je res zavozila v boju zoper pandemijo. Zelo zavozila. Zato zdaj ne gre več za politične razmisleke, ampak za veliko resnejše stvari in za veliko večjo odgovornost, ki jo z objavo podatkov vsak dan demonstrira NIJZ. Trenda razvoja epidemije namreč ta vlada pod tem vodjem ni zmožna ustaviti. Z nezaupnico je treba vzeti vlado iz rok tega človeka. Ne gre za mednarodni ugled, ne gre za kadrovanje, gre za zdravje in življenje. Dejansko je na poslancih danes največja odgovornost od začetka te države. Ni več časa za kalkulacije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.