Grega Repovž

Grega Repovž

4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Kot leta 2012

V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče.

No, oba prijatelja se v svoji politični zgodovini nista izkazala ne kot politika ne kot finančnika. Nasprotno. Lahovnik je človek, ki je skupaj z lobiji, ki so segali iz Šaleške doline v SD in SDS, kot minister za gospodarstvo izpeljal najslabšo naložbo v sodobni Sloveniji, gradnjo TEŠ 6. Slednja dandanes vsak mesec obremenjuje proračun vsakega odjemalca elektrike v Sloveniji, saj izgubarsko in neumno naložbo, pri kateri pa je bilo veliko interesov finančno zadovoljenih, pokrivamo vsi z računi za elektriko. In še desetletja bomo to počeli. Celoten slovenski elektrosistem je obremenjen s to neumno naložbo, ki je bila zasnovana v času prve Janševe vlade, do konca pa sta jo izpeljala Borut Pahor in Lahovnik.

No, tudi Šircljev nahrbtnik je še od časa predzadnje vlade Janeza Janše zelo težek. V drugi Janševi vladi Šircelj ni bil samo poslanec, ampak tudi predsednik upravnega odbora slabe banke, kjer pa je njegova aktivnost že mejila na kriminal. Leta 2015 je namreč sodišče pri Širclju odredilo hišno preiskavo zaradi suma »pridobitve velike premoženjske koristi« pri ustanovitvi DUTB marca 2013. Pogodbe, za katere je bil v slabi banki odgovoren Šircelj, naj bi bile »zgolj kulise za izčrpavanje premoženja Republike Slovenije«, uradni dokumenti naj bi bili ponarejeni oziroma antidatirani, Šircljevo delovanje pa »konspirativno«, so sumili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Gre za Šircljevo ravnanje v času padca druge Janševe vlade in prihoda nove vlade Alenke Bratušek, ki je prisegla 20. marca 2013. Dan po imenovanju nove vlade, so ugotovili kriminalisti, je Šircelj skrivoma odpotoval v Stockholm na sestanek s podjetjem Quartz. S tem podjetjem je kot predsednik uprave slabe banke podpisal pogodbe, na katerih pa je navedel datum 6. marec 2013. Kot vodja slabe banke naj bi skupaj z drugimi osumljenimi tako oškodoval državo za skoraj tri milijone evrov. Nadaljevanje procesa je SDS uspelo ustaviti prek takrat politično zelo jasno opredeljenega ustavnega sodišča.

To sta torej človeka, Janševa zelo bližnja prijatelja, ki dejansko danes vodita gospodarsko politiko te države. To sta človeka, ki oblikujeta tudi vse glavne usmeritve protikoronskih ukrepov. No, v tej Mladini novinar Borut Mekina razkriva podatke o resnični učinkovitosti protikoronskih ukrepov, podatke, ki jih Šircelj in Lahovnik že gotovo tudi imata, a o njih ne govorita, Mekina pa jih je povzel v strnjenem stavku, ki se glasi: »Čeprav je bila gospodarska škoda pri nas manjša kot v drugih državah EU, smo za odpravljanje koronske krize doslej potrošili več denarja od njih, in to s slabšimi učinki.«

Primerjava med ukrepi, ki so jih sprejemali v drugih evropskih državah, jasno nakazuje, da podjetja pri nas dejanske pomoči ne dobivajo, razen ko gre za nadomeščanje čakanja na delo. Vse ostalo dejansko stoji oziroma pravih ukrepov sploh ni, hkrati pa vlada razdeljuje bombončke, ki niso ciljani. Vendar ima zadeva zelo visoko ceno tudi tokrat. Izdatki države pa so po ugotovitvah Veljka Boleta z inštituta EIPF leta 2020 v primerjavi z drugimi evrodržavami eksplodirali. Izdatki Slovenije so samo v prvi polovici leta 2020 rasli trikrat hitreje kot v evroobmočju. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg sta se v Sloveniji povečala za skoraj še enkrat toliko kot v tako imenovanih varčnih državah. Učinkov vseh teh ukrepov pa ni bilo: v mednarodni primerjavi se je brezposelnost, je izračunal Bole, povečala relativno bolj, gospodarska aktivnost pa je ravno tako padla bolj kot v primerljivih državah.

Še več skrbi je ukrepanje vlade zbudilo, ko smo ga začeli primerjati na primer z ukrepi v Avstriji in Nemčiji. Tam podjetja in zaposlenost dejansko rešujejo. Kot pojasnjuje Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru avstrijskega zveznega ministrstva za finance, Avstrija na primer nadomešča podjetjem do osemdeset odstotkov neto prometa glede na november 2019, do največ 800.000 evrov za čas uradnega zaprtja. To velja za panoge, kot so gostinstvo, hotelirske storitve, prireditvene storitve, storitve frizerjev, kozmetična dejavnost in podobno. Družbam v nekaterih drugih panogah, na primer trgovinam, država nadomesti do 60 odstotkov upada prometa. A to še zdaleč ni vse. Podjetjem nadomeščajo tudi fiksne stroške. Če je kakšnemu podjetju promet v celoti izpadel, mu država subvencionira tudi sto odstotkov fiksnih stroškov. Maksimalna vsota znaša 800.000 evrov, trenutno pa tečejo pogajanja, da bi se ti zneski še povišali.

Vendar pa je pri tem Slovenija primerjalno dejansko porabila več od severne sosede. Zadeva zveni shizofreno, ne gre skupaj, a hkrati se je treba ponovno spomniti, da je vlada izvedla veliko delitev različnih bombončkov, ki seveda z ohranjanjem podjetij in delovnih mest nimajo nobene zveze, stanejo pa veliko.

In če nas danes skrbi, ker je tej vladi uspelo popolnoma zavoziti protikoronske ukrepe in lockdown, prihajajo skrbi, ki bi nas lahko obremenjevale še leta. Da, zelo očitno se nam je v letu 2020 pod Janšo ponovilo leto 2012, ko je Janša Slovenijo skoraj pripeljal v stanje, v kakršnem je bila takrat le Grčija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.