Grega Repovž

Grega Repovž

18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Uvodnik

Tako nedostojno

Še zdaleč se ni zgodilo prvič, da je prišlo po razglasitvi imena kandidata za ministra (tokrat za pravosodje) do razkritja, da je oseba, ki jo je predlagal premier, neprimerna za položaj. Ta teden smo bili priča nečemu, kar se dogaja v vseh državah: razkrilo se je, da kandidatova preteklost še zdaleč ni taka, da bi ga lahko imenovali na pomembno javno funkcijo. Izvedeli smo namreč, da se je ukvarjal z veriženjem podjetij, da bi se izognil plačevanju davkov in dolgov, da je podjetje (eno od njih, veriženj je bilo več) prepisal na brezdomca, na človeka v stiski torej, ki je bil za nekaj denarja pripravljen prevzeti neko zgodbo, ki je morda niti ne razume niti mu ni mar; v stiski je človek pripravljen storiti marsikaj.

Pregon tovrstnega nizkotnega ravnanja je prav v tednu pred razkritjem kot svoj uspeh razglasila slovenska policija v nekaterih drugih primerih. Gre za res zavržno ravnanje, tožilci in policija pa obravnavajo nemalo tovrstnih primerov.

Saj smo pripravljeni razumeti, da včasih ljudje hodijo po robu, tudi lastniki podjetij se lahko znajdejo v stiski, zaradi katere prestopijo mejo zakonitosti. A komur se to zgodi, mora prevzeti odgovornost. V primeru ministrovega veriženja pa žal ni tako: gre za načrtno, nizkotno ravnanje, zavestno, za vpletanje ljudi v stiski, za zlorabo zaposlenih, neporavnane račune in davke.

Kot smo zapisali. Seveda se politikom zgodi, da predlagajo koga, čigar preteklosti ne poznajo. Praktično vsakemu slovenskemu premieru se je zgodilo, da se je pozneje razkrilo, da je kandidat omadeževan z neetičnim ravnanjem, a doslej so premieri navadno razumeli, da novi minister res ne more začeti dela v vladi s takšno prtljago. In zato je bil kandidat praviloma umaknjen. Da bo zadeva še nazornejša, naj navedemo le en primer: ko se je to zgodilo nekdanjemu premieru Miru Cerarju, ko je torej razkritje diskreditiralo njegovega kandidata, je namesto njega za ministra za gospodarstvo pripeljal Zdravka Počivalška. Brez te dostojnosti in etike Mira Cerarja torej Počivalšek, zdaj sam predsednik SMC, no, danes predvsem podpornik SDS, nikoli ne bi prišel na ta položaj.

A to so bili drugi časi in druga etika. In kako smo bili kritični takrat.

Vendar pa je zadnji primer le ena od nedostojnosti; te so postale stalnica te oblasti, zato je ta tudi tako neobčutljiva na to svoje ravnanje, državljani pa že malce otopeli. To so namreč v slabem letu in pol storili že tolikokrat, da so prav ta ravnanja postala zaščitni znak vseh kandidatov, ki jih ta oblast imenuje tako prek političnih kot gospodarskih vzvodov moči – kar se pozna tudi na nizkem ugledu vlade in koalicijskih strank. A to je značilnost pajdaškega režima, ki smo mu priča in ki je tako značilen za sodobno vzhodno in jugovzhodno Evropo. Med Slovenijo in Srbijo, nad katero smo tako vzvišeno izkazovali svojo domnevno evropsko spodobnost in etičnost, danes ni več nobene razlike: država je ugrabljena na podoben način, na oblasti so neki pajdaši, prijatelji in kolegi, ki vsi skupaj delujejo okoli političnih strank, ki so dejansko le krinka za posle, koristi in prelivanje moči in denarja v zasebne roke. In ne, prav nič jih ni sram, mislijo namreč, da jim to pripada. In večina izmed njih res verjame, da je to, ker gre zanje, dovoljeno, slabo vest pa si lajšajo tako, da slikajo svoje predhodnike kot enake. Za vsako oblast so bile značilne tovrstne anomalije in odkloni, a ti zdaj nimajo nobenih moralnih zadržkov ne slabe vesti.

In naj je to oblast še tako frustrirajoče opazovati, naj se zdi, da smo kot nacija, ki so ji s povolilno izdajo ugrabili volilni izid, izdani s strani demokracije, velja spomniti, da je ta koalicija nastala na podlagi iste nespodobnosti strank SMC in DeSUS, ki sta volivcem obljubili pred volitvami, da nikoli ne bosta podprli pajdaškega janšizma. Nespodobnost teh ljudi je toliko večja, ker mi, volivci, vemo, da oni točno vedo, kaj podpirajo in zakaj so volivcem obljubili, da tega ne bodo podprli. Vemo, ker so svoje mnenje o Janši in SDS povedali zelo jasno pred volitvami. Ti poslanci niso ne nevedni ne zavedeni, ampak točno vedo, kaj je ta njihova oblast. Vedo, kaj pomeni Počivalškov načrt ustanovitve turističnega holdinga. Vedo, kaj dela Ivan Simič na davčni upravi. Vedo, kaj želijo doseči z ustanovitvijo demografskega sklada. Vedo, zakaj menjajo vodje nadzornih institucij. Vedo, zakaj so razgradili policijo.

Človeštvo pa je preveč izkušeno, da se ne bi na drugi strani mi zavedali, da je v teh razmerah pomembno, da tudi ob pogledu nanje in njihovo ravnanje ostaneš dostojen. Zato so mirni in dostojni protesti za Janšo in njegove tako boleči. Nič jih ne boli bolj kot dostojnost. A Slovenci smo doživeli tudi slabe plati socializma in tovrstnih tipov – res so farsično podobni najbednejšim partijskim sekretarjem, ni jih bilo malo – nič ne frustrira bolj kot dostojnost, vljudnost, hkrati pa doslednost in ponos. In tako je tudi danes.

In zato se tudi tako vedejo, začenši s premierom. Zato so tako arogantni. Zato so tako popadljivi. Ker nas ne morejo potegniti v svoj svet.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.