Komentar / Vlado Miheljak: Mizoginija in kultura brisanja

»Moti me, da živimo v patriarhalni družbi, polni mizoginije in seksizma. ... Moti me, da se moškim strokovnjakom ne sme reči, da so napisali študijo, ki odpira možnost sistemske korupcije, ženskim strokovnjakinjam pa se lahko reče karkoli. Moti me, da ima Mladina mizogine moške kolumniste, predvsem pa me moti, da se to ne bo nikoli spremenilo.«

Spomnim se časov, ko tudi v Skandinaviji in na liberalnem Zahodu še ni bil v obtoku pojem politične korektnosti, a se je besednjak že začel spreminjati. Tudi v Jugoslaviji. Kar naenkrat ni bilo več primerno uporabljati besede Cigan/cigan. Še vedno pa je občevalni jezik prenesel ciganski golaž, cigansko glasbo, ciganski ples itd. ... In tudi sami pripadniki etnične skupnosti so sebe imenovali in se prepoznavali kot Cigane. Uradno pa so se začeli naslavljati kot Romi. Kako torej? No, domislica iz tistega časa (ki so si jo izmislili oni sami!) je šla nekako takole: »Kaj ste torej vi, Cigani ali Romi?« in odgovor: »Mi navadni smo Cigani, Romi so oni, ki so v partiji.« Ekonomija šale je bila več kot jasna in očitna.