Komentar / Vlado Miheljak: Od opice k človeku in nazaj

»Nika Kovač je preprosto dekle, ki je končalo študij antropologije ... Antropologinja se strokovno ne spozna na sovražni govor. To je namreč strokovna domena pravnikov, jezikoslovcev in komunikologov. Ne pa antropologov, ki se ukvarjajo z razvojem človeka in dokazujejo, da je človek nastal iz opice ... Zdaj se bom ugriznil v jezik, da ne „fašem“ kake ovadbe.«

»Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Ekshibicionist mu zdaj vrača sliko.«

Ne, znanost nikoli ni bila na ti z ideologijo in tudi z vero ne. Celo psihologija, ki izraža največji »spiritualni potencial«, se je veri in verovanju vseskozi postavljala po robu. Še zlasti veri v ekskluzivnost človekove narave, v njegovo posebno in enkratno mesto v stvarstvu. Ko je leta 1913 John Broadus Watson, profesor psihologije na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, objavil kratek programski spis Psychology as the Behaviorist Views It, je kar najbolj cinično izbrisal vsakršno mejo med človekom in živaljo kot predmetom behaviorističnega pojmovanja psihologije, ko je zapisal: »Behaviorist v prizadevanju, da bi osvojil enotno shemo reakcij živih bitij, ne priznava nobene razmejitvene črte med človekom in živaljo. Človekovo vedenje v vsej svoji prefinjenosti in kompleksnosti je le del behaviorističnega raziskovanja.«