Janko Lorenci

Janko Lorenci

 |  Mladina 5  |  Kolumna

Komentar / Kaj druži Trumpa in Janšo

Donalda

Na splošno velja, da bo Trumpova zmaga okrepila avtokrate po svetu. Svoje bosta naredila psihologija in to, da bo Trump marsikateri državi tudi v Evropi otežil delovanje, s tem poslabšal življenje številnih volivcev in pospešil napredovanje skrajne desnice. Lahko pa je tudi nasprotno: Trump tako razgraja, se šopiri, grozi, da volivce v kolikor toliko normalnih državah svari pred takimi tipi. To, da je Trump znova na oblasti, Janši zato ni nujno v prid, čeprav je SDS spravilo v stanje blaženosti.

Janša in Trump sta avtoritarca in med njima so razlike in podobnosti. Največja razlika je seveda v njuni moči. Trump ima doma na podlagi predsedniškega sistema, obvladovanja kongresa, naklonjenosti vrhovnega sodišča skoraj monarhično moč, velik vpliv pa tudi na globalno dogajanje. Vpliv Slovenije na svet je mikroskopski in Janšo doma omejuje že proporcionalni volilni sistem. Očitna je tudi razlika v njunem nastopanju. Trump je nastopač, bahač, šovmen, ki v tem uživa, Janša praviloma nastopa hladno, togo, brez velikih gest, a strupeno in vedno kot žrtev. Trump se dela bogatejšega, kot je v resnici, Janša se dela revnejšega.

Naša junaka pa druži lepo število potez, skupnih večini avtoritarcev in skrajnih desničarjev.

Oba jahata na polarizaciji in političnem razkolu, saj prepričljive večine ne moreta niti nagovarjati, še manj pridobiti zase. Privržence ohranjata tako, da sta z vsakim mandatom bolj skrajna. Oba sta pripadnika elite, a gradita na zamerah do elit. Osnovna metoda političnega boja obeh je strahovanje, histerizacija, delanje zmede. Oba v tem uživata.

Oba zmerjata sodstvo s »krivosodjem«, toda Trumpu je lani vrhovno sodišče podarilo politično imuniteto za vsako v službi narejeno dejanje, pravnomočno obsojenega Janšo pa je v zadevi Patria rešilo ustavno sodišče. Oba se razglašata za patriota, oba svojima patrijama škodita. Oba trdita: samo mi ljubimo domovino, samo mi vas branimo pred begunci, samo mi znamo napraviti red in mir – vendar povzročata kaos, ki bi rad napravil pokopališki mir. Brez zadrege lažeta, manipulirata, zanikata očitna dejstva, toda nenehno ponavljanje ima svojo moč. A ta moč lahko deluje le v družbi, ki je negotova, zmedena in ima občutek, da jo je zmerna politika pustila na cedilu.

Nobeden od njiju se ne meni za podnebno krizo ali pa jo celo zanikata. Oba sta trda neoliberalca, znižujeta davke, navijata za vitko državo, slabita javne službe in se dasta financirati; Trump od tehnomilijarderjev, Janša od Orbána.

Pod črto: oba sta rojena rušilca, ne pa graditelja. V bistvu jahata na preteklosti, prihodnost pa vidita kot personalizirano, po sebi ukrojeno oblast. Središče njunega vesolja je jaz, jaz, jaz. Oba ogrožata demokracijo, obema nekako uspeva, da prav neverjetno nategujeta volivce, tudi svoje, saj pod njima večina živi slabše, manj varno in manj svobodno.

Hkrati sta oba izdelka sistema in celotne politične sfere, ne obratno; Amerika je naredila Trumpa, Slovenija omogoča in drži pri življenju Janšo. Za to ni kriva samo zmerna politika, ampak tudi mediji, gospodarska združenja, akademska sfera … A Janša je že zaradi svoje dolge kilometrine bistveno bolj vplival na razvoj Slovenije kot Trump na razvoj Amerike. Kakorkoli, če bi bila naša leva sredina zlasti ekonomsko-socialno jasna alternativa Janši, bi bil neprimerno šibkejši.

V nečem pa se leva sredina dobro drži: njen »demokratični požarni zid« – zavračanje koalicij z Janšo – doslej ni popustil. Ta zid marsikje na Zahodu pada in to po malem grozi celo Nemčiji, kar bi lahko demokracijo in z njo vred Unijo potegnilo v prepad. Pri nas trdnost tega zidu najbolj ogroža SD pod vodstvom Matjaža Hana, nenačelnega političnega trgovca z ljudsko masko na obrazu. Na srečo večina stranke in njenih volivcev, pa tudi volivcev nasploh paktiranje z Janšo zavrača.

Antijanšizem ostaja upravičen, živ in bo tudi na prihodnjih volitvah igral pomembno vlogo. Leva sredina bo seveda stavila nanj, a to ne bo dovolj. Biti samo manjše zlo je premalo za volilno zmago, je neambiciozno in statusquojevsko. Skratka, Golobova koalicija mora bolj kot na Janšo gledati nase in na svoje početje. Možnosti za še en mandat nikakor ni zaigrala, še manj pa si ga je zagotovila. Napravila je veliko napak, toda marsikaj je po dolgi, škodljivi negibnosti naše skupne ladje premaknila v pravo smer (zdravstvo, davki, stanovanja …). Golob pogosto razočara, a daje od sebe več kot vsi novi obrazi pred njim.

To leto bo tudi za Slovenijo odločilno. Doma se na desnici ne dogaja nič res novega, leva sredina pa bo morala pokazati, koliko samoohranitvene politične pameti in volje za spremembe premore. Za blefiranje ni več časa. Toliko manj, ker zunaj naših mej postaja nevarno. Vrnimo se k našima junakoma. Trump maje svet in ogroža celo Unijo, ki je kljub številnim hibam najboljše jamstvo za našo varnost, tudi ozemeljsko. Janša goreče podpira Trumpa in pridno sodeluje z Orbánom, tistim, ki riše zemljevide velike Madžarske z deli Slovenije vred. Je torej bolj kot patriot izdajalec?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.