Pomahali sva si

Bernard Nežmah

26. 9. 2025  |  Mladina 39  |  Pamflet

Upravna enota Ljubljana je izdala gradbeno dovoljenje za razvpiti kanal C0. Pred mestno hišo se je nato spet zbrala množica protestnikov, ki je napovedala pritožbo zoper odločitev, da za kanal odplak, ki poteka prek zajetja pitne vode, ni potrebna presoja vplivov na okolje. RTV SLO, ki je predhodne proteste doslej ignorirala, jih je tokrat uvrstila v osrednji dnevnik. Še več, v več prispevkih je ponazorila norost te odločitve, ki je vidna s prostim očesom. Po vsej državi je z ustavo in zakoni pitna voda zaščitena, le v glavnem mestu ne. Se je na to odzvala stranka Vesna, ki je bila gonilna sila referenduma za zaščito voda? Nak, kaj pa Levica, ki se z Vesno združuje v ekološko naravnano stranko? Njena voditelja Asta Vrečko in Luka Mesec, ki volivcem dopovedujeta, da bosta branilca okolja, sta ostala nema.

Brez besed ostajajo tudi politični partnerji premiera Roberta Goloba. Ta je na konvenciji stranke Svobode napovedal izplačilo božičnice za vse. Za veliko reč, o kateri bi pričakovali predhodni sestanek in odločanje vladne ekipe, so ministri izvedeli iz medijev. In reakcija, ko jih je deklasiral v drugorazredne odločevalce? Minister za finance Klemen Boštjančič je podal izjavo, v kateri je premierovo napoved nekoliko relativiziral, a že naslednji dan se je popravil, da ga niso dobro razumeli, saj da stoji za predsednikom vlade. Šef SD Matjaž Han je spregovoril v ezopskem jeziku, da ne podpira ukrepov, ki niso usklajeni s socialnimi partnerji, in mediji so iz tega izpeljali kritiko božičnice. Potem je za nekaj dni utihnil. POP TV je dala besedo prof. ekonomije Marku Jakliču, ki je povedal, da ta poteza pomeni 700-milijonsko luknjo v proračunu, kar bi proračunski primanjkljaj povečalo proti štirim odstotkom, s tem pa bi javne finance v Sloveniji pod drobnogled vzela Evropska komisija. A agilni predsednik vlade je potem razglasil, da se bo izkazalo, katere stranke ne podpirajo njegovega načrta, da zaposlenim podari božičnico. Njegov načrt je premeten: iz državne blagajne si plača volilno kampanjo, saj bo prebivalstvo jasno videlo, da je le on tisti božiček, ki jim prinaša darila. Vlado je iz rok premiera prevzel božiček, ki je odpravil socialni dialog, po katerem se takšne odločitve poprej sprejema v dialogu s socialnimi partnerji, kot so organizacije delodajalcev etc. In koalicijska vlada, ki deluje na dogovoru treh političnih partnerjev, se spreminja v igro enega moža, ki sledi cilju zmagati na volitvah na katerikoli način.

Odsotnost dialoga pri sprejemanju krucialnih odločitev prakticira tudi minister Simon Maljevac. Zakon o dolgotrajni oskrbi je lansiral z nalepko, da je ta tako dober, da ga je potrebno le izvesti, vsakršne kritike in pomisleki pa so destruktivni in škodoželjni posegi. Oddaja Tarča na nacionalki je zadnjič dala poudarek na vsebini: kaj počno na ministrstvu in ne kaj pravijo, da počnejo. Vladni predstavniki so zavrnili sodelovanje v oddaji in jo bojkotirali. Oddaja je seveda razprostrla serijo vprašanj, nesmislov in korupcijskih momentov, tako da je bila znova osrednji medijski dogodek. Preprosto - namesto o sveti ideji je govorila o njeni realni in mračni izvedbi. In reakcija vlade? Politiki Levice so oddajo razglasili za nekompetentno ter uredništvu očitali, da so povabili napačne in neprimerne goste. In imamo primer, ko vladni uradniki ocenjujejo delo novinarjev in jih podučujejo, kako bi morali narediti prispevke.

Ideja dobrega zakona pač predpostavlja, da je vladna stran odprta za kritične pripombe, da odpre prostor javne diskusije, v kateri se lahko slišijo tudi možne deviacije, saj je to vendar najcenejši garant, da bo zakon v svoji pravičnosti tudi učinkovit. Sicer pa - kaj je osrednji problem pri skrbi za onemogle? Domovi delujejo okrnjeno, ker preprosto ni negovalk in drugega osebja, ki bi bili pripravljeni to delati. Vlada ta problem rešuje z uvažanjem Filipink in druge poceni delovne sile in plačuje zasebnim podjetjem sto tisoče evrov za kampanjo, kako je zakon dober, namesto da bi najprej zaposlenim v domovih tako dvignila plače, da bi na razpisih za prosta delovna mesta morali preštevilne kandidate zavračati. A doslej nič od tega. Pač, pred časom so v parlamentu sprejeli zakon, ki je za več kot tisočaka dvignil plače velikim županom in nekaj manj ministrom ter poslancem.

Daleč od domačih bojev pa je ta teden slavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Na generalni skupščini Združenih narodov je imela ognjevit govor, v katerem je kritizirala ameriško politiko, pozvala k izvolitvi ženske predsednice ZN, terjala ukinitev veta velesil v Varnostnem svetu in pozvala h koncu genocida v Gazi. Osrednji slovenski mediji so bili navdušeni in navajali aplavz v dvorani. Je aplavz način, kako se odloča v ZN in v VS? O ljudski skupščini AVNOJA v Jajcu 1943 je zgodovinar Pero Simić izpostavil način odločanja Titovih soborcev na ustavodajnem zasedanju. Predsedujoči je uporabljal dva modela: po vašem aplavzu lahko sklepam, da smo soglasno sprejeli in na osnovi vašega aplavza sklepam …

Dolžina in bučnost aplavza sta bila kriterij odločanja komunističnih oblasti, medtem ko v ZN in EU odločajo stroga formalna pravila, kot so glasovanja in pravice veta. In kako je agitirala med predsedniki držav slovenska predsednica, da njene ideje podprejo v nadaljnjih glasovanjih? Poročila omenjajo, da se je sešla s kenijskim predsednikom in še z nekaj voditelji malih držav. Število ne preseže 10. Tudi veliki svetovni mediji niso omenjali njenega ognjevitega nastopa. Kakšen domet je torej imel njen govor? V pogovoru za nacionalko je povedala: »V dvorani je sedela tudi Melania Trump. Zelo sem bila vesela, ker me je opazila in sva si pomahali.«