29. 4. 2008 | Mladina 16 | Uvodnik
Levica ne more izgubiti volitev
Življenjski standard se je v Sloveniji začel hitro slabšati, učinki inflacije postajajo še bolj otipljivi. Po prebivalstvu začenja tolči tudi visoka zadolženost, na katero so brez pravega učinka opozarjali ekonomisti zadnja leta. Ljudje se nepremišljeno zadolžujejo, so trdili. Ponavljali so, da lahko v bolj nestabilnih razmerah pride do korekcij, ki bodo udarile po prebivalstvu - in vendar ni tem opozorilom nihče prisluhnil. Slovensko prebivalstvo je razmeroma zelo zadolženo, obremenjeno z dolgoročnimi krediti - pri čemer bo kriza najbolj prizadela mlade družine, obremenjene s stanovanjskimi krediti, najetimi v času nenormalne rasti cen nepremičnin. Ne nepomemben del prebivalstva se je v preteklih letih dal zapeljati rastočim borznim tečajem - marsikdo se je za te špekulacije tudi zadolžil.
Nenadoma finančna kriza ni nekaj na drugi strani Atlantika in ni več nekaj, o čemer debatirajo za steklenimi zidovi evropskih ustanov.
Ko so zgodbe o finančnih zlomih družin in posameznikov predstavljali ameriški mediji, se je zdelo oddaljeno, nerealistično. A danes o teh družinah in posameznikih pišejo irski in britanski mediji - prve zgodbe pa se pojavljajo tudi že na celini. Še lani je tudi v Sloveniji veljalo, da je denar poceni in da se zadolževanje splača, svetovna konjuktura pa se je zdela večna. Tako je bilo včeraj, danes je vse drugače. A krize Slovenci ne bodo bolj občutili samo zaradi njene ostrine in višje zadolženosti. Čeprav pogosto slišimo, da so bile aktualne liberalne reforme na srečo ustavljene, je vladi uspelo uvesti mnoge liberalne elemente v slovensko zakonodajo. Da jim ni uspelo izpeljati vseh najbolj skrajnih predlogov, začenši z enotno davčno stopnjo, ne pomeni, da je danes prebivalstvo pred šoki še vedno tako zaščiteno kot na primer pred štirimi leti. Varnost zaposlitve je bistveno zmanjšana in podjetja veliko lažje odpuščajo. Še več: brezposelnim so bile pravice zelo okleščene. Vse to se v obdobju konjukture ni ne poznalo ne zaznalo, šele v času morebitne recesije pa bodo ljudje izvedeli (in nekateri tudi občutili), kako močno so se znižale pravice zaposlenih in brezposelnih.
In kdor je v takšnih razmerah v opoziciji, je načelno obsojen na uspeh. Tudi analitiki volilnega rezultata v sosednji Italiji izpostavljajo, da je na zmago Silvia Berlusconija vplivalo najbolj prav nezadovoljstvo, ki je nastalo zaradi padca življenjskega standarda - k temu pa je v resnici največ prispevala prav prejšnja Berlusconijeva vlada, ne pa toliko Prodijeva, ki se je soočila z njeno dediščino. Če k temu v Sloveniji prištejemo še siceršnje nezadovoljstvo z vlado, ki je posledica njenega v veliki meri avtoritarnega in tudi nedomišljenega vladanja, je slovenska levica jeseni obsojena na zmago. Vendar pa ta zmaga ne bo posledica njene kakovosti, ampak poslabšanja življenja v Sloveniji in nezadovoljstva s sedanjo vlado. Z drugimi besedami: morda ni toliko levica obsojena na zmago, kot je vladajoča koalicija vse bolj obsojena na poraz.
Vendar levica kljub temu menca. V strahu pred porazom predvsem SD kot najmočnejša stranka opozicije in tudi Zares, ki se vse bolj utrjuje na drugem mestu, nočeta nastopiti jasno - le LDS delno odstopa. Prvi dve še vedno iščeta nekakšno pozicijo zunaj aktualne politike in dogajanja, izogibajoč se neposredni in nedvomni konfrontaciji. Odzivata se le na posamične dogodke, celostni oceni vlade in stanja pa se izogibata.
In kaj je tisto, kar lahko najbolj ogrozi zmago levice? Volilna abstinenca, demotivirani volivci. Nobenega dvoma ni, da bo aktualna koalicija v prihajajočih mesecih poskušala predvsem demotivirati potencialne volivce levice. In če na levici to že danes vedo, bi se morali ukvarjati predvsem z motiviranjem volilnega telesa. To pa lahko storijo predvsem z jasno ponudbo na eni strani in seveda oceno sedanje vlade na drugi strani.
Kakšen je torej odgovor levice, ki želi prevzeti oblast, na padajoči standard prebivalstva? Kakšen je odgovor na finančno krizo, ki se bo, kot vse kaže, najpozneje jeseni v Evropi pokazala v vseh svojih razsežnostih? Kako mislijo popraviti oziroma stabilizirati pomembne podsisteme, od zdravstva do šolstva? Kaj mislijo storiti z javnimi financami, ki jih navkljub prihajajočemu poslabšanju sedanja koalicija le še dodatno obremenjuje? Kaj bodo storili za brezposelne?
Uradna volilna kampanja se začne čez dobre štiri mesece. Tik pred volitvami bodo počitnice. Izhodiščne pozicije pred septembrskim finišem si bodo torej morale stranke izboriti v naslednjih dveh mesecih. Čas za tehtno razmišljanje in analiziranje pred volitvami se je torej že iztekel.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.