Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

24. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Kolumna

Redke geste

Mediji, politika, poslovneži, sodniki in partizani

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

Doslej je v javnosti veljala tiha predpostavka, da imajo lastniki resda vpliv na medije, da pa jih ne zlorabljajo. Te dni je s prvo številko nastopil novi tednik Reporter. Isti novinarji in uredniki, ki so še pred pol leta ustvarjali tednik Mag, zdaj nadaljujejo v istem slogu in v isti uredniški politiki.
Dokler je bila lastnik Maga družba Salomon, je imel tednik stabilno uredniško politiko, ko pa ga je odkupila Pivovarna Laško (PL), se je časnik prek ostrega reza  diametralno spremenil. Glasovi starega Maga so naenkrat izginili iz družbe. Skratka, doslej najbolj nazoren zgled zlorabe medijskega lastnika. Toda obenem tudi najbolj spodbuden odgovor piscev ter urednikov, ki so svoje odstavitve in lamentacije zamenjali z aktivnim kreiranjem novega tednika. Tektonski dokaz, da so bit časopisa njegovi avtorji. Če jih veže profesionalna enotnost, lastniki ne morejo zlorabljati medija. Ključ je kajpak v tem, da odgovorni urednik in uredniki kot svoje zaveznike jemljejo novinarje in ne svojih plačnikov. Bošku Šrotu in njegovim asistentom je iz steklenice ušel duh Maga.
Za dnevnik Večer je lastnik PL predvidel, da bo združil funkciji odgovornega urednika in poslovnega urednika. Tu jih je presenetil odziv novinarjev, ki protestirajo zoper to potezo. Kaj bi jih ne. Madame Šrot, žena posestnika PL,  je v zdaj že razvpiti diplomski nalogi opisala namen nakupa medijskih hiš z eksplicitnim vplivom na politiko in na javno mnenje. Enostavno,  pivovarniški imperij pod vodstvom Boška Šrota je v nekem hipu presenetil, ko je prenehal kupovati nove pivovarne in polnilnice pijač ter začel naenkrat investirati v slovenski medijski imperij. A ne le z deleži, časnik Delo je prevzel v celoti in to absolutno, potem ko je iz lastništva iztisnil male delničarje. Očitno globoko premišljena poteza, ki je ustavila rast multinacionalke zunaj meja Slovenije in preusmerila lastni kapital v medijsko klimo, ki bo naklonjena bodočemu Šrotovemu prevzemu enega največjih gospodarskih gigantov.
Te dni se je človek razveselil sodbe višjega sodišča, ki je anulirala del menedžerskega prevzema podjetja BTC, ki ga je izvedel direktor Mermal.
Princip, po katerem menedžer najame serijo advokatov in poslovnih svetovalcev, ne zato, da bi podjetje uspešneje delovalo, ampak zato, da bi kot subtilni rokohitrc premoženje poprej številnih lastnikov prenesel v svoj žep. Nakazuje se torej, da je ta perfidni princip naletel na zid. Vsekakor točka, na kateri bi pričakovali poenotenje političnih strank. Da napovedana izredna seja ne bo oder, na katerem bi stranke obračunavale le med seboj, ampak moment skupne zaveze, da je za slovensko družbo nesprejemljiva druga faza tranzicije, ko menedžerji postajajo milijardni lastniki podjetij.
Točka, v kateri ima prav tudi opozicija, ki zahteva odgovornost Janševe vlade. Minister Andrej Bizjak se brani, kako je bil vodja Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak zaščiten kot severni medved, da ga torej niso mogli poprej odstaviti. Res? Vlada nonšalantno sistematično odstavlja Draga Kosa in njegovo protikorupcijsko komisijo. Njena agenda je bila napačno poantirana: Kosova vloga je bila neprimerno bolj marginalna kot Borakova.
A v tem hipu je veselje nad vladino napako prazno. V minulem desetletju so bili Slovenci najbolj ponosni na svojo tranzicijo, ki ni povzročila tako dramatičnih razslojevanj, kot so jih bile doživele Rusija in Srbija s skupinami tajkunov, ki so obvladovali velik del družbe. In zdaj je ogrožena sama esenca slovenske družbe. Politično moder je zato konsenz političnih strank v tem vprašanju, tako v sedanjosti kot v prihodnosti.
A to je čas izjemnih potez. Fascinanten je predsednik Vrhovnega sodišča  Franc Testen, ki se je zoperstavil praktično celotni profesiji sodnikov, ki je napovedala večdnevno stavko. V trenutku, ko to ni oportuno, je v imenu dignitete sodniškega poklica javno nasprotoval sodniški stavki. Sodniki naenkrat postajajo uradniki in se odpovedujejo svoji avreoli. Kakšen družbeni signal je to, če sodniki svoje probleme rešujejo z množičnimi zborovanji? Veliki poznavalci zakonodaje se odpovedo svojemu pravniškemu intelektu in svojih profesionalnih interesov ne branijo s pravnimi sredstvi, kot so pritožbe na Ustavno sodišče!????
Reakcija kritiziranih je bila silovita zahteva, da naj Testen odstopi. Predsednik Vrhovnega sodišča je demonstriral redko gesto, da svojega vrhovnega položaja ne jemlje v smislu sinekure in prestiža, ampak je za ceno načelnosti pripravljen stopiti v konflikt z večino sodniške srenje.
Česa podobnega na primer ne doživimo pri Delu. Delo je po doktrini madame Šrot instrument za podporo dinastije Šrotovih. In res. Odlični politični analitiki in gospodarski analitiki Dela ne omenjajo po nemarnem Božjega pardon Šrotovega imena. Pomembno ime slovenskega novinarstva in odgovorni urednik Janez Markeš v svojem časniku ne objavi nobene ostre kritike na račun pivovarskih rabot. - Zakaj?
Veliki Boško Š. ne odgovarja na vprašanja novinarjev niti ne daje intervjujev. Toda v zadnji Sobotni prilogi lanskega leta je naredil izjemo in nastopil v intervjuju, v katerem  je sprejel vprašanje:
Kako se branite pred očitki, da boste Delo uporabljali v lastno korist?
»Ti očitki prihajajo od tistih, ki so vpliv na Delo izgubili. Nikoli se nismo vmešavali v uredniško politiko. Dela ne potrebujemo za to, da bo o nas lepo pisalo. V nasprotju s politiko ne živimo od lepega videza, ampak od števila prodanih steklenic piva. Tako nas tudi pri Delu zanima zgolj poslovni rezultat
S čim lahko to jamčite?
»Dajem javno zavezo, da Dela ne bom zlorabljal za svoje zasebne potrebe ali za potrebe skupine Pivovarna Laško.«
In kaj počne prvi urednik Dela? Ga poznamo po gesti a la Testen?
Konformizem se tu ne konča. Kaj pravi vedno dejavno vodstvo ZZB NOV, ki širi tradicije narodnoosvobodilnega boja? Je v javni izjavi zapisalo, da se za šrotovske  prevzeme pač niso štiri leta borili v hosti?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.