Grega Repovž

Gre­ga Re­povž

19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Huda zima

»Letošnji proračunski 'presežek' v rebalansu proračuna v višini 69 milijonov evrov je v najboljšem primeru rezultat napačne presoje finančnih tokov med Slovenijo in EU, lahko pa gre za namerno zavajanje.«
Gospodarska gibanja 403,
EIPF, Bole, Križanič & Mencinger

Ugledni ekonomisti vodilnega slovenskega ekonomskega inštituta so v zadnji številki Gospodarskih gibanj, drobne knjižice neprecenljivih analiz, v resnici uporabili sicer oster, a vljuden in diplomatski jezik. Ministrstvo za finance - je sploh mogoče še govoriti o ministrstvu kot instituciji, ko pa je danes ta nekdaj ugledna ustanova tako trdo razdeljena na maloštevilen in izoliran ministrov kabinet in od informacij in zaupanja odrinjene uslužbence - je seveda takoj odgovorilo, da so navedbe Ekonomskega inštituta Pravne fakultete zavajajoče in neobjektivne. Da je ministrstvo predvideni presežek pripravilo na podlagi realnih makroekonomskih izhodišč in na podlagi konservativnega načrtovanja prihodkov ... A kogar ni zaskrbela že sama neizprosna ocena EIPF, bi ga moral zaskrbeti odgovor. Ministrstvo za finance je namreč priznalo celotno oceno - temeljnega očitka EIPF, da so v proračunu predvideni prilivi iz EU, ki jih Slovenija ne bo realizirala, se namreč sploh niso dotaknili. Kot ga ne bi bilo.
Opozorila, da vlada blefira pri napovedovanju prilivov iz evropske blagajne, niso nova. Že zgodaj spomladi je bilo znano, da je vladi v državni proračun uspelo načrpati šele dobro polovico odobrenih sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada za programsko obdobje 2004-2006, sredstev za programsko obdobje 2007-2013 pa sploh še ni zares začela črpati. V rebalansu proračuna za leto 2007 je vlada na primer predvidela, da bo iz evropske blagajne načrpala 582,1 milijona evrov prihodkov, toda dejansko jih je načrpala samo 347,2 milijona evrov, le slabih 60 odstotkov svojega načrta. Namesto da bi v razmerju do evropskega proračuna Slovenija lani ustvarila neto proračunski presežek v višini 264,9 milijona evrov, je realizirala neto proračunski primanjkljaj v višini skoraj 8,7 milijona evrov.
Premier in minister za finance sta se kljub vsem predhodnim razkritjem še naprej hvalila z domnevnim presežkom, morda to počneta tudi v tem trenutku. Pa čeprav so vlado analitiki EIPF razgalili. V nadaljevanju citiranega stavka, na katerega se je domnevno odzvalo ministrstvo za finance, so namreč zapisali: »Vzemimo, da so pričakovana povečanja prihodkov iz domačega gospodarstva realistična in tudi da zmanjšanja ali povečanja odhodkov že upoštevajo predvolilni čas. K 'presežku' 69 milijonov evrov naj bi v tem primeru kar 408 milijonov evrov prispeval 'presežek' z bruseljsko blagajno; vanjo naj bi po rebalansu prispevali 375 milijonov evrov, iz nje pa naj bi dobili 783! milijonov evrov. To je kar več kot dvakrat več od lanskega zneska in dosedanjih ravni tokov na ravni približno 350 milijonov evrov in postopnega prehajanja Slovenije iz neto prejemnika v neto plačnika. V letu 2005 smo z bruseljsko blagajno ustvarili 60 milijonov in v letu 2006 le še 16 milijonov evrov presežka, lani pa že 9 milijonov evrov primanjkljaja. Podatki za prvo četrtletje letos so še slabši; v bruseljsko blagajno smo vplačali 127 milijonov evrov, iz nje pa prejeli 49 milijonov, kar daje 78 milijonov primanjkljaja. Celo če bo rezultat na koncu leta blizu 0, kar je mogoče, se bo nenavadni proračunski 'presežek' 69 milijonov evrov spremenil v primanjkljaj 339 milijonov evrov.« Na nobeno trditev ministrstvo ni odgovorilo. Pa ne zato, ker bi ministrstvo na očitek odgovorilo s skopim sporočilom: ekonomisti EIPF so namreč o 'presežku' napisali le 1263 znakov dolg odstavek. Ministrstvo je odgovorilo s sporočilom za javnost, dolgim 2298 znakov, v katerem črpanja evropskih sredstev niso niti omenili. Niti z besedico.
Seveda ni nepomembno, da je Slovenija del Evropske unije in predvsem evroobmočja, kjer je eno od osnovnih pravil, da nihče ne sme predstavljati lažnih ali zavajajočih podatkov. Slovenija počne prav to - oziroma tisto, kar sta pred leti počeli Grčija in Italija, ki sta podobno frizirali svoje finance, da bi ugodili kriterijem unije. A sramota je še najmanjši problem: pred prebivalci vlada namreč prikriva realno stanje. Realno stanje zahteva varčevanje, ostro varčevanje. A vlada namesto tega troši - troši pa lahko le zato, ker se vede, kot da bo leto zaključila s presežkom. Ta 'presežek', torej primanjkljaj, pa bo treba pokriti in pokrivali ga bodo prebivalci in podjetja.
Prihaja huda zima. Trajala bo več let.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.