Grega Repovž

Grega Repovž

17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Uvodnik

Kdo kadruje politično?

Kdo torej kadruje politično? Je bolj politično kadrovala prejšnja vlada ali bolj politično kadruje sedanja vlada? Je zdaj več kadrov, ki so bili nastavljeni politično, ali jih je manj, kot jih je bilo v času prejšnjih vlad? Odgovor je v resnici preprost: število ljudi, ki so jih nastavile zadnja vlada in vlade pred njo, je na mandat vsake vlade približno enako. Pa ne zato, ker bi bili ti dve oblasti v svojem odnosu do kadrovanja enaki, ampak ker je pač vsako leto in v vsakem mandatu treba imenovati toliko ljudi, kolikor se je izteklo mandatov oziroma izpraznilo takšnih mest. Seveda pa je res: še nikoli ni bilo toliko nasilno prekinjenih mandatov kot prav v času zadnje vlade. Nasilno, ne zaradi potreb institucij, ne zaradi morebitnih slabih rezultatov, ampak le zato, ker so bili »odstavljenci« samo zato, ker jih je nastavila prejšnja vlada, samodejno sumljivi, slabi ljudje. Prvo vprašanje torej ni, kdo je bolj politično nastavljal kadre, ampak kdo je kadre temeljiteje politično odstreljeval. Zmagovalec je znan.
V Sloveniji nam je uspelo v zadnjih letih iz politike ustvariti res ogabno pošast. Danes je politika - in to od politikov samih - tako zaznamovana, da se večina razumnih ljudi izogiba funkcijam, na katere bi jih imenovala politika. Poleg tega je vsak kandidat, ki se prijavi na kakšno funkcijo, na dobri poti, da bo prišel iz postopka zapacan in omadeževan, saj politika ne zmore preprosto povedati, kaj želi storiti, ampak raje svinja po kandidatih, ki jih ne sprejema. Spomnimo se le izbiranja guvernerja Banke Slovenije. Kaj so storili ubogemu Andreju Rantu, ki je obema, Banki Slovenije in tej državi, v prvi finančni instituciji služil leta in leta? Zakaj že? Ker si je drznil kandidirati, sprejeti kandidaturo. Tacali in skakali so po človeku, kot da je ščurek.
Ni torej vprašanje, ali je koga nastavila politika, ampak kakšne kvalitete je imel ta človek. Na mesta, kjer ima politika legitimen vpliv, vsakogar nastavi politika. Je s tem kaj narobe? Seveda ne. Zaradi tega človek še ni slab in zaradi tega še ni slab kandidat. In v resnici velja to tudi za ljudi, ki imajo izkaznico kakšne politične stranke. Je nekdo samo zato, ker je član neke politične stranke, slab in neprimeren kandidat? V interesu vseh prebivalcev Slovenije je, da tudi v politiko vstopajo pametni ljudje. In kandidatov pač ne gre presojati po tem, ali so člani kakšne stranke ali ne. Navsezadnje je pravica do političnega združevanja ustavna kategorija. Težava torej ni v tem, da bi bili kandidati slabi zato, ker so člani strank, ampak so pogosto sami po sebi slabi kandidati, kandidati in funkcionarji pa so postali le zato, ker so člani neke stranke.
A prav v to zanko nas poskuša zadnje dni ujeti prvak vlade in največje stranke s svojim pozivom drugim političnim strankam. Kaj je rekel Janša? Vse druge politične stranke je pozval, naj spremenijo svoje statute tako, da funkcije v stranki ne bodo združljive s položaji v nadzornih svetih podjetij. Janša s tem odgovarja na očitek, ki ga ni bilo. Funkcionarjev strank, sploh pomembnih, je v resnici malo. In ti so navadno na drugih položajih, članstvo v nadzornih svetih je zanje le desert.
Problem političnega kadrovanja ni, da je kdo med drugim tudi član politične stranke, ampak ko je to dejansko njegova edina referenca. Pa pri tem ne mislimo le na najočitnejše primere, na primer na Igorja Marinška, člana SDS, ki je iz vodje zavarovalniške podružnice postal predsednik nadzornega sveta največje banke v državi. Pogledati velja na kandidatno listo SDS iz leta 2004. Kje so danes ljudje, ki jim leta 2004 ni uspelo dobiti poslanskega mandata? Bogomir Vnučec, kandidat SDS v kranjski volilni enoti, je takoj po volitvah pristal v nadzornem svetu Casinoja Bled. Je tudi direktor Slovenijalesa, ki je v večinski lasti države. Ervin Bužan, ki na listi SDS ni bil izvoljen v postojnski volilni enoti, je član nadzornega sveta Intereurope. Jana Grbec, tudi ona je neuspešno kandidirala v Postojni, je postala najprej članica nadzornega sveta Hita Alpinee, zdaj pa je predsednica uprave Casinoja Ljubljana. Kandidat Franc Branko Grošl, ki ni bil uspešen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, je predsednik nadzornega sveta Adrie Airways. Kandidat SDS Stanislav Hren, ki mu ni uspelo v volilni enoti Celje, je član nadzornega sveta Elektra Celje, kandidat SDS Ljubo Žnidar sedi v nadzornem svetu Kapitalske družbe, kandidat SDS Franc Sever v nadzornem svetu Termoelektrarne Šoštanj. Slavko Kmetič, ki mu ni uspelo postati poslanec SDS iz volilne enote Novo mesto, je danes v nadzornem svetu Rudnika Trbovlje, Gregor Jeza, ki je bil kandidat SDS v Mariboru, je predsednik uprave Hita Šentilj in član nadzornih svetov Fotone in Elektrooptike. In tako naprej. In velika večina je ob imenovanju imela eno samo resno referenco - izkaznico prave stranke.






 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.