dr. Bogomir Kovač

Dr. Bogomir Kovač

17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Kolumna

Zamujena šolska ura

Padec borznih cen posredno napoveduje, da udeleženci kapitalskih transakcij očitno niso pripravljeni vlagati svoj ekonomski in politični kapital v Janševo prihodnost.

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je sredi julija postalo posebej obdavčeno. Novi davek ne bo bistveno povečal niti v proračunskih prihodkov niti ne bo usoden za večino kapitalskih vlagateljev. Njegova ihtava uvedba torej nima posebnih ekonomskih vzvodov, zato pa je toliko bolj zanimiva in značilna s političnega vidika. Gibanja na kapitalskih trgih v zadnjih treh letih najprej nenavadno spominjajo na dogajanja v slovenski politiki. Janševa administracija, podobno kot leta 2004 Ropova vlada, dva meseca pred volitvami hiti z uvedbo kapitalskega davka z izjemno visoko davčno stopnjo. Obakrat gre za politično motiviran davčni pristop, svojevrstni davčni populizem, ki je uperjen proti podjetniškim tajkunom in borznim špekulantom. Ropovo vladavino je to dokončno pokopalo, za Janševo bomo morali še počakati. Šolska ura pa je očitno zamujena še za koga drugega.
Poglejmo najprej zanimivo fenomenologijo kapitalskih gibanj. Slovenski trg kapitala je vseskozi pestila slaba ponudba in likvidnost delnic ter drugih zahtevnejših finančnih produktov. Njegov preporod se je začel z reformno zgodbo Janševe vladne administracije. Kapitalski trg je pozitivno reagiral na novice o njegovi liberalizaciji, privatizaciji državnih podjetij in pospešenem odpiranju slovenskega trga za tuje investicije. Nova vlada je potrebovala le nekaj mesecev za ukinitev temeljnih davčnih neumnosti Ropove administracije. Odpravila je visoko obdavčitev kapitalskih dobičkov in uvedla cedularno obdavčitev kapitalskih dohodkov državljanov z enotno dvajsetodstotno davčno stopnjo. To je bila nedvomno ena boljših potez njene davčne reforme, ki je nedvomno spodbudila povpraševanje na trgu kapitala. Slovenski varčevalci so pričeli množično spreminjati svoje bančne prihranke v kapitalske naložbe. Borzni indeksi so začeli naraščati, slovenske delnice osrednjih borznih podjetij in ljubljanska borza so postale celo nov evropski hit. Slovenija se je po donosnosti uvrščala med pet najbolj uspešnih borz na svetu. Toda pravljica ni mogla trajati večno.
Tako je v drugi polovici lanskega leta nastal pričakovan toda nenavaden obrat. Najprej na svetovni ravni, kasneje tudi na slovenskem borznem parketu. V tujini ga je povzročila finančna kriza na nepremičninskem ameriškem trgu, doma pa se je borzni balon razpočil bolj zaradi neekonomskih razlogov. Namesto pričakovane koalicije med novimi političnimi elitami in podjetniškim kapitalom, ki bi ga naj spremljal ljudski kapitalizem razigranih malih delničarjev in visoki donosi na borzi, smo dobili drzne menedžerske prevzeme, koncentracijo lastništva, propad malih delničarjev in usodni borzni zdrs. Ideja, da bi z nizkim obdavčenjem kapitalskih dobičkov spodbudili borzno trgovanje in splošno blaginjo državljanov, se je tako spridila.
Očitno je lansko leto nastal politično ekonomski obrat, ki ga Janša ni pričakoval. Pozno jeseni se je vedno bolj zapletal v spore z menedžerskimi elitami, privatizacija je vidno opešala, kapitalske naložbe pa so dobile moralni pridih špekulativnosti in nepravičnega prisvajanja družbene blaginje. Janša je očitno zaslutil, da bi lahko bil trg kapitala torišče socialnega srda množic, da so pohlepni menedžerji lahko dobra kost za razočarani srednji sloj in da je mogoče dobiti volilne glasove na račun zlobnih finančnih kapitalistov. Kapitalski trg je zanj nenadoma postal leglo špekulantov, državljani kot finančni vlagatelji pa so ga prenehali zanimati kot potencialni volivci. Kapitalski trg je Janši obrnil hrbet slabo leto pred volitvami in tega vlagateljem v svoji politični maniri očitno ni odpustil. Padec političnega zaupanja v vladajoče stranke in Janševo verodostojnost je sovpadalo s padcem vrednosti papirjev na ljubljanski borzi. Tako so borzni padci v Ljubljani postali veliko bolj odvisni od notranjepolitičnih problemov vladne koalicije kot pa od kreditne krize in nihanj na svetovnih kapitalskih trgih.
V teh okoliščinah je davek na izvedene finančne instrumente (IFI) dejansko vojna napoved takšnim špekulativnim presojam trga kapitala. Toda vsaj v tem trenutku je to popoln strel v prazno. Nima namreč niti resnega fiskalnega učinka niti ne bo usodno vplival na borzo. Njegova ekonomska vloga je majhna, politična pa očitno dovolj velika, da vlada tvega z njegovim uvajanjem dva meseca pred volitvam. Nelogičnosti v njem kar mrgoli. Davek je za fizične osebe domala prohibitiven, saj je povsem nesorazmerno obravnava razmerje med špekulativnimi donosi in varovanjem pred tveganji. Prvo je lahko sporno in obdavčljivo, drugo je koristno, zato bi morali posle z IFI obravnavati veliko bolj selektivno in ne kot skupno vrečo špekulativnih donosov. Vlagatelje spodbuja k dolgoročnosti naložb, čeprav je smiselnost trgovanja z večino izvedenih instrumentov kratkoročne narave. Trgovanje z IFI so v osnovi namenjeni porazdelitvi tveganj, toda sedanja rešitev ne omogoča prenose tveganj in izravnavo dobičkov, zato poglablja tveganja, namesto da bi jih blažila. Podobno velja za likvidnost. Trgovanje z IFI jo v temelju povečuje, visoka obdavčitev v veliki meri zmanjšuje. Za nameček so stroški spremljanja, poročanja in nadzora poslov z IFI relativno visoki in za DURS težko obvladljivi. In še bi lahko naštevali.
Med trgom kapitala in realnimi dogajanji v gospodarstvu vladajo zapletene povezave. Poganjajo jih namreč poslovne informacije in pričakovanja. Če sledimo teoriji učinkovitosti trga kapitala, potem so visoke borzne cene v preteklosti vsebovale vse predvidljive informacije glede Janševe reformne politike. Trg kapitala je preprosto zaupal političnim obljubam in vgrajeval v ceno papirjev vsa pričakovanja glede reformnih zasukov. Sedanji pok borznega balona prinaša nasprotno sporočilo. Cene delnic tudi tokrat vsebujejo vse informacije in pričakovanja glede prihodnosti. Napovedi kapitalskega trga pa so neprizanesljive. Padec borznih cen posredno napoveduje, da udeleženci kapitalskih transakcij očitno niso pripravljeni vlagati svoj ekonomski in politični kapital v Janševo prihodnost.
Usodni davek na dobiček od prodaje IFI je zato ena zadnjih političnih špekulacij JJ. Politični špekulanti v boju s finančnimi tovariši? Casino kapitalizem kot politični bordel. Zato do volitev pojdite raje na brodet.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.