Grega Repovž

Grega Repovž

13. 11. 2008  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Ni dobro

Stranke nastajajoče koalicije so se dogovorile, da bodo upokojenci tudi prihodnje leto dobili draginjski dodatek. Po njihovih ocenah bo to javne finance obremenilo za dodatnih 60 do 70 milijonov evrov v letu 2009. A to je cena vstopa upokojenske stranke v koalicijo in s tem sploh obstoja koalicije. Važno je, da nam je uspelo ustaviti prvotni predlog, da bi se pokojnine usklajevale tako z rastjo plač kot z inflacijo, trdijo. Poleg tega bodo učinki tudi pozitivni. V času recesije mora država sama spodbujati povpraševanje, to je pomembno za izhod iz krize.
Vendar ni tako preprosto. Nihče ne oporeka dejstvu, da upokojenci, ki imajo 500 evrov pokojnine in manj, težko živijo. Res je tudi, da mora v času recesije država sama spodbujati povpraševanje, v tem so enotni malodane vsi vodilni ekonomisti - tako kot so bili v času konjukture, ki jo je bila deležna Janševa vlada, enako enotni, da mora vlada v tem času ustvarjati rezerve, za čas recesije namreč. A Janševa vlada je takrat namesto varčevanja le povečevala izdatke, vsa leta debelih krav pa zaključila s primanjkljajem - za edino leto, ko so izkazali presežek, je računsko sodišče naknadno ugotovilo, da je šlo za računovodsko akrobacijo. A Janševa vlada opozoril in dobrohotnih priporočil strokovnjakov ni poslušala in zato Slovenija v obdobje gospodarske recesije, celo depresije, vstopa brez privarčevanih presežkov.
Prav iz tovrstnih presežkov bi lahko bodoča vlada financirala na primer draginjski dodatek za upokojence. Tako pa bo to lahko naredila predvsem z dodatnim zadolževanjem.
A to ni glavni problem. Ta se skriva v spirali zahtev in pričakovanj, ki jih povzroča to v koalicijskih pogajanjih dano darilo.
Kdo bo namreč dejansko najbolj na udaru v prihodnjih mesecih in letih? Najšibkejši sloji. Na primer mladi, ki so pretežno zaposleni za določen čas. Mednarodne analize kažejo, da je zaposlitev za določen čas med starimi do 30 let v Sloveniji neprimerno več kot v primerljivih evropskih državah - in prav ti so torej še posebej ranljivi. Prvi ukrep, ki so ga napovedala podjetja zaradi krize, je nepodaljšanje pogodb prav tistim zaposlenim, ki so zaposleni za določen čas. Seveda bodo hkrati najbolj na udaru zaposleni na nižje kvalificiranih delovnih mestih. Ti so pogosto še bolj ranljivi kot upokojenci, veliko pa jih ima nizke plače, nižje od 500 evrov.
Izguba zaposlitve pa je le prvi problem. Vsi ti bodo namreč v naslednjem trenutku naleteli na liberalistično »skrb« za brezposelne, ki jo je pod ministrom Drobničem uvedla Janševa vlada. Sistem izločanja zaposlenih je danes rigorozen - lepša sicer sliko o brezposelnosti, ljudi pa peha v še večjo stisko, brez kakršnekoli pomoči države, ki so ji sicer plačevali prispevke.
In Janševa vlada je nedolžnost izgubila prav z odločitvijo, da spremeni način usklajevanja pokojnin. Ukrep je bil nesorazmeren - zlasti ker je leto kasneje sledila liberalizacija trga delovne sile.
Nova koalicija napako ponavlja. V trenutku, ko pred sabo nima niti jasnega stanja javnih financ, razmere pa so nestabilne kot še nikoli, sprejema nevarne zaveze. Ne ve, kaj jo čaka v javnih financah, ne ve, kakšna luknja bo zazevala že to leto, ne ve, kaj se bo zgodilo prihodnje leto, ne ve, kako globoka je luknja zgolj pri Darsu, ne ve, kaj bo treba storiti z domačimi bankami ... In le sluti lahko, koliko dodatnega denarja bo potrebnega, če se bo število brezposelnih začelo rapidno povečevati. Ob čemer si je s tem darilom že danes vlada pokvarila pogajalska stališča s socialnimi partnerji. Argument, da so v zahteve upokojencev privolili zato, ker je bil to edini način, da so sestavili koalicijo, je danes pogojno vzdržen, čez tri mesece bo banalen.
Ko je prva vlada Janeza Drnovška leta 1992 prevzela vladni kabinet, jo je na mizi pričakal predlog za povišanje plač v javnem sektorju. Naivno so ga potrdili na prvi seji vlade. Naslednjih osem let so različne Drnovškove vlade popravljale to napako.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.