Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

11. 12. 2008  |  Mladina 50  |  Kolumna

Car Danilo

Med človekovimi in predsednikovimi pravicami

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Umrl je ruski patriarh Aleksej II. Pred leti se je pokojni predsednik Janez Drnovšek trudil, da bi po srečanju Bush-Putin uspel tudi s snidenjem vrhovnih poglavarjev katoliške in pravoslavne cerkve. Do zgodovinskega dogodka sicer ni prišlo, sta pa oba cerkvena voditelja uspela prispevati h kolapsu komunističnega režima. Angažma Woytile, zlasti na Poljskem, je splošno znan, medtem ko je Alekseju II. uspel moderni čudež. V domovini komunizma mu je uspelo oba velika predsednika Jelcina in Putina spreobrniti iz partijskih funkcionarjev v pravoslavna vernika. Potem ko je dal partijski voditelj Stalin v tridesetih letih sredi Moskve podreti Cerkev Kristusa Odrešenika, da bi pokazal njeno ničevost in na njenih tleh zgradil veliki plavalni bazen za množice, je predsednik Jelcin izvedel nadrealistični udar, ko je dal podreti plavalni bazen in na njegovem mestu nazaj postaviti Cerkev Kristusa Odrešenika. V zahvalo ga je potem patriarh Aleksej II. v njej pokopal po carsko. Pod njegovo vladavino je doživel preobrazbo tudi nekdanji kagebejevski polkovnik Vladimir Putin, ki je začel častiti cerkvene praznike in z družino postal redni gost cerkvenih obredov. Še več, potem ko je bil slabo stoletje pozabljen in črten poslednji car Nikolaj II., je patriarhu uspelo, da mu je med ljudskimi množicami povrnil ugled najbolj priljubljenega ruskega vladarja.
V Sloveniji trenutno ne slavimo vladarjev, ampak dan človekovih pravic. Na ta dan vlada ne podeli deset državljanstev, ne dodeli pravice do azila petim prosilcem, ne nakloni 50 štipendij otrokom iz revnih družin. Država ne stori na ta dan nič, le njeni najvišji predstavniki spregovorijo nekaj sladkih besed o kršenju človekovih pravic. Prava ironija je zato poslušati lamentacije predsednika države o človekovih pravicah, ne da bi na ta dan storil kakšen simbolni korak. Predsednik Danilo Türk, ki tedensko obiskuje svoje predsedniške kolege po evropskih metropolah, si je vzel čas, da po časopisih piše članke o pomenu človekovih pravic in da pripravlja slavnostni govor o tej temi, ni pa več utegnil obiskati begunskega centra ali kakšne izmed nesrečnih družin izbrisanih.
Osrednja slovenska topika je sicer Dimitrij Rupel. Zaradi njega je odstopil od zasedbe sekretarskega mesta na ministrstvu za zdravje podpredsednik LDS Slavko Ziherl. Pravi, da iz načelnih razlogov: predvolilna koalicija, ki se je pred volitvami borila prav zoper vladavino politikov Ruplovega kova, pač ne more v svoje vrste vpoklicati še včerajšnjega antagonista. Res, nerodno je le, da je to njegova LDS vseskozi sistematično počela. Pred volitvami 1992 je bil glavni nasprotnik liberalcev krščanska demokracija, toda potem je LDS stopila v koalicijo prav s Peterletovo SKD. Leta 1996 so imeli liberalci najostrejše spopade s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom, a so po zmagi prav z njim sklenili najtesnejše zavezništvo. In tudi ob zadnji zmagi LDS leta 2000 se je dogodilo isto: v vlado so povabili še včerajšnje antagoniste iz SLS.
No, stranka se lahko notranje spremeni, vendar pa je nenavadno, da je vrh LDS s Katarino Kresal dogodke z Ruplom povzdignil v največjo krizo, zaradi katere se sestaja vrh koalicijskih partnerjev. Dimitrij Rupel tu ni več vsebina, videti je, kot da gre za strategijo sicer skorajda neopazne stranke, da postane osrednji akter. Nekoč tesna Janševa zaveznica Nova Slovenija je izgubila volitve zaradi svoje neprepoznavnosti, to upoštevajoč bo LDS očitno skrbela za svoj imidž prav s sistematičnim oponiranjem potezam premiera Boruta Pahorja.
Potem ko je ljubljanski župan odločil, da se mora Šentjakobsko gledališče izseliti iz svojih tradicionalnih prostorov, se je dogodil poskus pomiritve, ki pa se je končal še bolj bojevito. Župan Zoran Janković je »šentjakobčanom« zagrozil: če ne sprejmete rezervne lokacije v Domu španskih borcev, bom to dvorano oddal najboljšemu ponudniku!!!!!!! In gledališče bo končalo na ulici.
Ob dnevu človekovih pravic se sicer noben izmed govornikov ni spomnil na pravice Šentjakobskega gledališča in njegove publike do svojega domicila. Tudi nihče izmed županovih zaveznikov ni protestiral. Iz svetniške liste Zorana Jankovića tako ni protestno izstopil niti dramatik in pisatelj Peter Božič.
Ljubljanski župan si je za povrh privoščil še cinizem: medtem ko gledališki ansambel s simpatizerji protestira nad izgonom, župan nonšalantno pripoveduje, da jih seli v boljše in še imenitnejše prostore! Pravi somrak demokracije: kaj je dobro za meščana ne pove več meščan sam, ampak odloči kar mestni glavar osebno.
Vsekakor trenutek, da v Ljubljani vpeljejo dan meščanskih pravic.
V času velike krize pa najbolj prosperira predsednik države. Potem ko je med obiskom britanske kraljice nase potegnil nekaj monarhične avre, si je pomnožil predsedniško moč, ki je nista v takšnem obsegu nikoli prakticirala njegova predhodnika Milan Kučan in Janez Drnovšek. Diskrecijsko pravico, da kdaj posameznega kandidata ne potrdi za ambasadorja, je razširil kar na pol ducata veleposlaniških kandidatov. Vmes prek svojega kroga lansiral zahtevo po predsedniški rezidenci, ki bo dala državnemu predsedniku prepotrebni lesk. Zdaj pa je zaslovel po bajno dragih letalskih potovanjih. V primerjavi z njim sta bivši in sedanji premier prava asketa. Predsednik Danilo Türk je postavil rekord: za kratek obisk Sarajeva malo manj kot sto tisoč evrov. Dosežek, s katerim se ne morejo pohvaliti niti sodobni ruski milijarderji. - Pravi car Danilo!
Medtem pa podjetja odpuščajo delavce, menedžerji Gorenja si znižujejo plače, premier od uprav podjetij v državni lasti zahteva, naj si ne izplačujejo nagrad, športnikom grozi, da se njihovi zaslužki razpolovijo ...
Trenutno vsaj drobna zmaga medijev: potem, ko so več kot teden vztrajali v kritiki njegovega razsipništva, se je državni predsednik odzval z izjavo, da so to celo zanj neverjetne vsote, ki jih nikakor ne odobrava. - !?????? Še malo, pa bo trdil, da mu je carske izdatke podtaknil kar njegov kabinet.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.