Grega Repovž

Grega repovž

23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Uvodnik

Neskončno zabavno

Ta kriza je res prekleta. Je povsod okoli nas, vsak že pozna podjetje, ki ga je udarila, nekateri tudi že posameznika, ki jo je občutil - a še vedno je predvsem le okoli nas. A to ni občutek, ki preveva le Slovenijo. Iz evropskih velemest poročajo o rekordnih božičnih in prednovoletnih prodajah. Vsi vedo, da prihaja kriza, nihče ne dvomi, da jo bo res občutil, a kot bi si rekli - dajmo, zapravljajmo, mogoče potem dolgo ne bomo. In napovedi za januar so primerno črne - če jih poenostavimo, januarja naj bi se svet kar ustavil.
To se seveda ne bo zgodilo. Nekateri pred takšnimi katastrofičnimi napovedmi, v katerih mediji že malo sladostrasno uživamo, svarijo kot pred krizo samo: to so samoizpolnjujoče se napovedi, pravijo. Nekaj resnice je v tem. A kriza ni nastala zato, ker bi ljudje zaradi krize same in medijskega poročanja o njej postali previdni in bolj varčni. In tudi rešitve krize ne bo mogoče najti v tem, da bi ljudje še naprej velikopotezno zapravljali in se zadolževali. Mar se ne skriva eden od razlogov krize prav v življenju na neomejenih posojilih?
Svet je pred velikimi spremembami - pa čeprav se za zdaj s tem nihče ne želi sprijazniti. Tisti, ki govorijo o novem načinu življenja, o novi vzdržnosti, ki mora nadomestiti slepo potrošništvo in pehanje za dobički, pri čemer izpostavljajo še problem globalnega onesnaževanja, niso dobro sprejeti. Saj se sliši dobro, a dejansko skoraj nihče ni pripravljen spremeniti sedanjega načina življenja. Poleg tega danes pravih prerokov prihodnje sreče ni lahko prepoznati: med njimi je mnogo tistih, ki so oznanjali tudi neoliberalni svet, ki je krizo naredil. Slišimo populiste, ki opozarjajo pred populizmom, ki ga lahko prinese kriza.
Kako drugačen bo prihodnje leto svet, nam pove dejstvo, da nekaterih podjetij, ki so bila še sredi leta uvrščena med največja na svetu, danes sploh ni več, ampak so v likvidaciji. Njihovih direktorjev, ki so še včeraj razlagali modrosti ekonomije, ni več na spregled, nihče jih več ne vabi, ni jih na seznamu najuglednejših.
Včeraj v Ameriki in Veliki Britaniji, danes v Nemčiji in Španiji, jutri pri nas. Tudi naša največja podjetja se lomijo. Seveda se lahko uživaško naslajamo nad Igorjem Bavčarjem in Boškom Šrotom in nesrečo, ki je s krizo zgrmela nanju. Užitek pa je kratkotrajen: oba skupaj bosta zgrmela na vse nas. In morda ju jutri ne bo več povsod - a prava nesreča čaka tiste anonimne zaposlene, ki bodo morda zaradi njunih poslovnih napak ostali brez služb. Vendar ne gre le za njiju. Nekateri danes z užitkom citirajo besede prvega moža Gorenja, ki je pred meseci rekel, da krize v podjetju ne čutijo, in jih primerjajo s pred kratkim sporočeno novico, da Gorenje močno izgublja naročila. Govoril je resnico, obakrat: in bolj pomembna kot dejstvo, da sta si izjavi domnevno različni, je hitrost, s katero kriza obrača podjetja na glavo. To je namreč tisto, kar nam kažeta ti dve izjavi.
Svet je pred velikimi spremembami in tisto, kar zdaj najbolj potrebuje, so trezni voditelji. A države so egoistične tvorbe, podobne ljudem. Ko gre zares, vsaka misli le na lastne interese - in interese svojih državljanov in podjetij. Veliko jih opozarja, da takšno ravnanje lahko krizo le podaljša. Vse države tiho računajo, da bodo nujne spremembe sprejele tiste druge. In kot na eni strani cel svet po malem uživa, da Amerika izgublja svetovni primat, tako so na drugi strani vse oči uperjene v njenega novega predsednika. Čakajo ameriške reforme, da bodo imeli argumente za sprejem lastnih.
Letošnje novo leto se zdi kot zadnji ples. Kot zadnja priložnost, ko je še lahko neskončno zabavno. Je bilo doslej? Januarja se svet ne bo ustavil in to ni zadnji ples. Bo pa kriza vse bliže in vse bolj jo bomo občutili. Svet je dobil izstavljen račun. Dejstvo, da večina izmed nas še lahko reče, da na naš naslov še ni prišla, nam sicer ponuja nek varljiv občutek varnosti. Prekleto nevaren.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.