Grega Repovž

Grega Repovž

22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Načeta avtoriteta

V preteklem tednu bi v javnem prostoru težko našli bolj izgubljeno osebo, kot je bila generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Potem ko ji je zaupanje izrekel pravosodni minister Zalar, je ta teden to storila tudi notranja ministrica Katarina Kresal. O Brezigarjevi med člani nove vladne garniture, predvsem pa kritične javnosti, tudi strokovne in tožilske, namreč ni dvoma: tožilstvo je Brezigarjevi uspelo spremeniti v politiki podrejen organ, ki po potrebi sodeluje tudi v spektakularnih aretacijah, ki jih pred tem kot po naključju v nagovoru ljudstvu napove predsednik vlade. Brezigarjeva je ena izmed tistih, za katero upravičeno pričakujemo, da bo doživela temeljito revizijo preteklega dela. Njena povezanost, vpletenost v politično dogajanje je bila preveč očitna. Spomniti se je treba le primera nedopustnega ravnanja z ovadbo nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, na ravnanje z nekdanjim tožilcem Boštjanom Penkom, izvedbo pompoznih aretacij ...
Pa vendar sta jo s svojo korektnostjo Zalar in Kresalova spravila v nemogoč položaj. A če bi oba že zdaj izpostavila nujnost njene razrešitve, bi iz nje avtomatično naredila politično žrtev. Še več: od Brezigarjeve se zdaj pričakuje, da bo pokazala rezultate svojega dela.
In zakaj se Brezigarjeva tako razlikuje od drugih predstavnikov bivše garniture? Je ena redkih, ki situacije v instituciji, ki jo vodi, ne more pripisati gospodarski krizi. Mednarodna kriza je namreč tista, ki je zakrila prenekatero napako prejšnje garniture: preprosto je njena rušilna moč tako velika, da so se sicer hude in težko popravljive napake nenadoma začele zdeti majhne in manj pomembne. Če ne bi bilo gospodarske krize, bi bilo danes veliko laže pokazati sliko zapuščine prejšnje vlade. In tako danes celotna garnitura prejšnje oblasti, vključno z direktorji družb, v katere je svoje ljudi ta garnitura nastavila, za vse svoje težave preprosto okrivi krizo. Pogledati je treba le na javni zavod RTV Slovenija - nenadoma je za vse kriva kriza, za kar pa ni kriva ta, pa je, absurdno, kriva vlada, ki je na oblasti slaba dva meseca. Pri čemer so vodilni na RTV celo tako brez zadržkov, da razlagajo, da so se s prejšnjo vlado dogovorili, da se naročnina poviša po volitvah. Volitve so mejnik za politike, od kdaj pa so mejnik za poslovanje neke družbe ali zavoda? Če vlada postavi nekemu zavodu takšen pogoj, bi od vodstva pričakovali, da bo sklicalo tiskovno konferenco in povedalo, da jih vlada izsiljuje. A tega Guzej, Možina in Vasle niso naredili. Celo več: na aktualno vlado naslavljajo apele, naj izpolni ta nespodobni političen dogovor.
A če je v tem trenutku še morda celo zabavno opazovati Brezigarjevo, ki ji ne dajo priložnosti, da bi postala politična žrtev, ki bi lahko morebitne in zelo verjetne sodne fiaske svojih dvomljivih pregonov pripisala novi tožilski garnituri, ki da je procese ustavila oziroma zrušila zaradi političnih razlogov, stvari niso tako preproste. Tožilstvo je namreč institucija v krču, slabo delujoča in devastirana organizacija, katere uslužbenci pričakujejo spremembe. Njim izrekanje podpore Brezigarjevi ni prav nič zabavno, ampak zanje pomeni le podaljševanje večletne frustracije. Podobno velja za druge primerljive institucije, zavode in podjetja. Že v času Janševe vlade je mnogo teh institucij zapustilo nemalo (po navadi boljših) uslužbencev. Podaljševanje nevzdržnega stanja v nedoločljivo prihodnost zanje pomeni najslabšo možnost.
A ni slaba le za njih. Predsednik vlade je namreč s svojim vztrajanjem pri nemenjavah marsikateremu ministru zvezal roke. A zato, ker jim ne priznava te elementarne opravilne sposobnosti, v resnici sam izgublja avtoriteto v njihovih očeh. Seveda funkcija posamezniku avtomatično podeli avtoriteto, a prav to avtoriteto, ki izhaja iz funkcije, lahko posameznik tudi hitro zapravi. In prav to počne danes premier - zapravlja z volitvami in funkcijo pridobljeno kredibilnost. Izgublja jo tako v krogu najbližjih sodelavcev, kar ministri so, kot v javnosti kot celoti. Pri čemer ni nepomembno, da je velik del tistih, ki so na volitvah glasovali za spremembe, torej za stranke aktualne koalicije, zaposlenih v omenjenih podjetjih, institucijah in zavodih. In na volitve so odšli prav zato, ker so upali, da lahko drugačna vlada prinese spremembe tudi v njihovem delovnem okolju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.