Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 5  |  Uvodnik

Hitro sojenje

Nimam nikakršne simpatije do ostarelih častnikov JLA. Pri tem nisem drobnjakarski, ocenjujem jih malce počez. Pa vendar. Marsikateri leta 1991 ni znal oceniti, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Marsikateri izmed njih je takrat točno vedel, kaj se dogaja z državo in kakšno vlogo ima pri tem vojska, a je vztrajal na svojem službenem mestu, ker ni vedel, kam naj iz vojske sploh gre: za nekoga znotraj vojašnice je bil obet nastajajoče države zelo imaginarna zadeva, ki ji je težko zaupati, da bo enkrat na mesec izplačala plačo. Poleg tega, bodimo iskreni: marsikdo je imel zelo slabe predispozicije za klenega slovenskega vojaka, začenši z nacionalnostjo. Ni imel kam, tista vojska je bila ves njegov svet, sodelavci in prijatelji. To ni opravičevanje, je praktični opis stanja. A ko se je vojna začela, so opravljali posel, ki je bil za večino prebivalcev Slovenije navadna svinjarija. Nekateri izmed njih z žarom v očeh.
Jim zato lahko odrekamo pokojnine? Ne. Pokojnine nimajo nobene zveze s tem. Pokojnina je pravica, ki jo pridobiš z vplačevanjem v pokojninsko blagajno. Večina Slovencev je na primer pozdravila odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, da se zapor oziroma taborišče Guantanamo zapre. Primera sta si v svojem bistvu prekleto podobna. A Obama ne zapira Guantanama zato, ker bi mislil, da med zaporniki v Guantanamu ni nobenega pripadnika terorističnih celic Al Kajde in da marsikateri izmed njih ni sodeloval pri zavrženih in nedopustnih dejanjih. Vendar pa ima vsak izmed njih pravico do poštenega sojenja. In v Guantanamu je le zato, ker mu krivde v poštenem sojenju niso hoteli oziroma mu je ni bilo mogoče dokazati. In enak problem imamo v Sloveniji z bivšimi častniki: nikoli se ni nihče res potrudil, da bi jim morebitno krivdo dokazal. Krivi so kar počez, kazen pa se izvaja perfidno. Bush si je naredil Guantanamo, v Sloveniji pa smo jih metali iz vojaških stanovanj, jim preprečevali možnost prejemanja pokojnin itd. Dejstvo, da gredo omenjeni častniki večini Slovencev na živce oziroma da gredo muslimanski skrajneži na živce Američanom, ni dovolj. Pri čemer je najbolj absurdno, da so tisti, ki danes javno kričijo, da se častnikom ne sme odmeriti njihove pridobljene pokojnine, hkrati tisti, ki redno opozarjajo na izvensodne procese (če je tistemu mogoče reči sploh procesi) domobrancev po drugi svetovni vojni. Domobrancem, ki so bili sodelavci okupatorja in so sodelovali pri napotitvah prebivalstva v taborišča in ubijali v imenu druge države, bi bilo treba soditi na sodišču. Njihova dejanja so bila zavržena, bili so izdajalci, a zaslužili so si sojenje in sodno preverjanje dejstev. In ker ni bilo pravičnih procesov, so bili med pobitimi nedolžni.
Demokracija ima eno prekletstvo: nikoli ni izbojevana. Nikoli ni tako, da jo uvedeš in jo imaš. Vsak dan jo je treba izboriti in to na primerih, kjer nastopajo čustva, hitri sklepi in reakcije na prvo žogo. Demokratičnost se ne kaže na proslavah in drugih demonstracijah države, demokratičnost se kaže prav v teh zagatnih, zoprnih primerih. Seveda ni lahko zagovarjati romske družine Strojan; ni tipična družina in delikventstvo je njihov način preživljanja. A zato jih ne more nihče nasilno preseliti in jim de facto odvzeti prostosti. Težko je zagovarjati pravico do poštenega sojenja domobrancu, za katerega cela vas ve, koga je poslal v taborišče in koga je ustrelil samo zato, ker ga ni maral. In težko je sprejeti, da nekomu, ki se je za večino prebivalstva zavrženo vedel in poveljeval agresorski enoti, pripada polna in spodobna pokojnina. To, da nam gre nekdo na živce, pa četudi bi šel na živce celotni naciji do zadnjega, preprosto ni dovolj, da bi posegli v njegovo življenje in pravice. To delajo populistične in avtoritarne države in oblasti in si s tem dvigujejo priljubljenost. Seveda se vsaka oblast tovrstnih primerov boji, ker ve, da z njimi izgublja. A največ in na dolgi rok izgubita tako oblast kot država prav takrat, ko se v teh primerih ne oglasita ali pa kalkulirata. Predsednik republike kot moralna avtoriteta mora biti pri tem še posebno občutljiv. Prav to je njegova primarna funkcija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.