26. 3. 2009 | Mladina 12 | Uvodnik
Kdo pa vesla?
Ta teden je stranka DeSUS tudi javno zahtevala, da se draginjski dodatek, ta predvolilna poteza Janševe vlade, ne izplača le najbolj ogroženim upokojencem, temveč vsem. Minister za finance Franci Križanič je nato obljubil, da bodo storili vse, kar bo mogoče, da bo čim večji delež upokojencev dobil ta dodatek. A če smo realistični, bi moral Križanič koalicijski stranki reči, naj si draginjski dodatek nekam zatakne. Če bi bil resen finančni minister.
Nihče ne trdi, da so slovenske pokojnine v povprečju visoke in da upokojenci z njimi lahko živijo. Marsikateri se komaj preživlja. A danes ni vprašanje, koliko se da dobiti zraven tega, kar dobivaš, danes je vprašanje, kako obdržati tisto plačo, pokojnino ali drug prejemek. V čem je razlika med plačami in pokojninami danes? Pokojnine so se uskladile s preteklo rastjo plač. Plače se znižujejo. Nekateri pa ostajajo kar brez plač.
Po premierovi napovedi, da bodo potrebni radikalni ukrepi, da bo morda treba dodatno poseči v predvideno rast plač, so sindikati napovedali radikalen odziv. Seveda sindikati javnega sektorja. Plače javnega sektorja naj bi letos zrasle za dobrih šest odstotkov, v zasebnem sektorju pa naj bi zrasle za nič odstotkov. Resnica je še bolj kruta: plače se v zasebnem sektorju v resnici, kot smo že zapisali, znižujejo. Za nekatere pa jih preprosto ni več.
Seveda imajo sindikati javnega sektorja prav, ko pravijo, da gre za rast, ki so se ji leta odpovedovali. Vse je res. A danes je temeljno vprašanje, kako plačo sploh obdržati. Izmed zaposlenih le tisti v javnem sektorju lahko mirneje spijo. Drugi ne izbirajo med malo nižjo plačo in malo višjo plačo, ampak med plačo in nadomestilom za brezposelnost.
Dovolj je torej sprenevedanja. Kriza zahteva splošno solidarnost. Solidarnost med generacijami, med upokojenci in zaposlenimi, med zaposlenimi v javnem sektorju in zasebnem sektorju - navsezadnje pa tudi tisto temeljno solidarnost, ki se izkazuje s pomočjo človekoljubnim organizacijam. Vsi bi imeli radi višje plače, vsi bi radi imeli več. A več za upokojence pomeni manj za tiste, ki bodo ostali brez služb. Pomeni manj denarja za pomoč podjetjem, ki se morajo pretolči skozi krizo. Več denarja za plače v javnem sektorju pomeni manj manevrskega prostora za oživljanje gospodarstva. In tako naprej.
In ker so razmere take, je vsako oddaljevanje od te solidarnosti eksces. Zahteva stranke DeSUS je eksces - kot je eksces, da morajo na predsednika največje banke v državni lasti politiki dva meseca pritiskati, preden ubožec izdavi, da si bo znižal plačo - na 13.000 evrov. Takoj bi si jo moral. Kot je eksces, da mariborski župan vztraja pri projektu univerzijade. Mar se ne spomni, kako depresivno mesto je lahko Maribor? Mar se ne spomni, kaj se je zgodilo po propadu industrijskih velikanov, koliko časa je mesto potrebovalo, da se je postavilo na noge? Kangler v resnici ni izjema. Tudi ljubljanski župan še ni prišel z napovedjo, kaj bo naredil za zaposlovanje in zmanjševanje stroškov meščanov. Pa le na Dunaj se morata ozreti, župana največjih slovenskih mest. To ni pomembno le zaradi njiju, temveč zato, da bi nakazala smer vsem drugim občinam. In navsezadnje je eksces tudi to, da vlada do danes ni pripravila nobenega ukrepa, s katerim bi bolj obremenila najpremožnejše. Tiste, ki jih je neoliberalna vlada Janeza Janše ves čas osvobajala davkov. Velja se spomniti mantre bivšega finančnega ministra Andreja Bajuka (kje pa je ta gospod?), da bodo najbogatejši, ker bodo manj obdavčeni, vlagali v razvoj in nova delovna mesta. Ni se uresničilo, ne pri nas ne nikjer drugje.
V času krize je morda še najpomembneje, da ljudje čutijo, da so bremena vsaj približno pravično porazdeljena. Premier temu pravi, da smo vsi v istem čolnu. Že, že. A zakaj imajo vesla v rokah samo nekateri?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.