Grega Repovž

Grega Repovž

28. 5. 2009  |  Mladina 21  |  Uvodnik

Zadoščenje

Zdi se, da se v zadnjem času vse razprave v Sloveniji, namesto da bi se skozi javno debato postopoma racionalizirale, popolnoma zapletejo in nazadnje zverižijo v gmoto resnic, laži, čustev in popolnih neumnosti. Seveda to ni nekaj novega, še manj nenavadnega. Težava kajpak ni v sami iracionalnosti razprav; ampak v tem, da v njih do preloma nikakor ne pride. Kot primer velja omeniti kar najbolj žgočo razpravo, ki ji nikakor ne uspe zapustiti prizorišča, o tajkunih in njihovih kreditih. Vse je bilo že povedano, in kdor je celo le občasno spremljal to razpravo in vse akterje, mu je vse jasno. Celo več: politiki, ekonomisti, novinarji, sociologi, z leve in desne imajo o primeru pretežno enako mnenje - pri čemer je seveda treba izvzeti akterje velike privatizacije od Bavčarja, Šrota do Janše, ki pač rešujejo predvsem svojo kožo. A nacija ima o tem, kaj se je zgodilo, enotno mnenje - v resnici že dolgo ni bilo glede kakega vprašanja take enotnosti. In če je mnenje tako enotno, zakaj ne moremo storiti koraka naprej? Gre res le za to, da nam nikakor ni uspelo najti ali dobiti grešnega kozla, katerega ponižanje in osramotitev bi zadovoljila našo željo po simbolični krvi, po maščevanju? Bi se bolje počutili, če bi moral Bavčar odkorakati iz Istrabenza na avtobusno postajo v Kopru in počakati na lokalni avtobus do železniške postaje, od tam pa na vlak za Ljubljano? In če bi Šrota vklenjenega odpeljali in bi bil zaprt do konca kakršnegakoli že procesa? Ne gre se slepiti. Prav dobro bi nam delo.
To je seveda nevarno stanje. A to so obrati, s katerimi se danes, ko novi brezposelni dobivajo obraze, imena in priimke, vrtijo emocije. Politiki to seveda vedo, še zlasti to ve veliki režiser populističnih udarov Janez Janša. In kdo so danes talci tega? Paradoksalno prav tisti, ki si najbolj želijo zadoščenja. Danes stojijo oziroma se komaj premikajo pomembni protikrizni ukrepi, paralizirana so podjetja, tudi največji sistemi. Če parafraziramo pregovor o crknjeni sosedovi kravi: danes je pomembneje, da se onemogočijo bavčarji in šroti, pa če bo cena tega tudi nekaj tisoč ali pa deset tisoč delovnih mest. Pred meseci so se morda zdela pretirana opozorila, da ne gre za Bavčarja osebno, ampak za reševanje podjetij, ki so bila v različnih privatizacijskih igrah posiljena, predvsem pa za reševanje in pomoč podjetjem, ki s tem nimajo nič, jih je pa prizadela svetovna kriza in zato takoj zdaj potrebujejo premostitveno pomoč države.
Kriza je nekakšen zrelostni izpit za vsako nacijo - koliko je v stiski pripravljena na primer slediti populizmu, koliko je zmožna ločevati med bistvenim in nepomembnim, med različnimi ravnmi, med čustvi in dejstvi. To seveda ne pomeni, da neumnega in škodljivega ravnanja ne gre obsojati in zahtevati, da se zoper odgovorne opravijo vsi potrebni in nujni postopki. Seveda. A to ne more biti prednostna naloga za neko nacijo, še manj pa je razumno za takšno zadoščenje zastavljati gospodarstvo, podjetja in navsezadnje lastne službe.
Zakaj populistični udari vedno znova uspevajo? Zakaj Janši že več mesecev uspeva vedno znova spraviti vlado v defenzivni položaj, pa čeprav je kriza tako globoka tudi zaradi njegovih napak v prejšnjem mandatu? Morda tudi zato, ker je na takšne populistične izpade mogoče v resnici odgovoriti le z enakim populizmom. Kdor pa enkrat vstopi v svet skrajne retorike, postane v trenutku enak, a hkrati le kopija. In komur je všeč skrajnost, tega kopija ne more prepričati. Ta vlada je to že poskušala, pa se je še vsakič osmodila.
Populizem lahko premaga le razum. Na kratki rok je razum sicer pogosto poraženec. Na dolgi rok pa sta se načelnost in temeljna poštenost vedno izplačali. Tudi v slovenski politiki in družbi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.