25. 6. 2009 | Mladina 25 | Uvodnik
Spet mu je uspelo
»Več kot polovica članov moje vlade ima takšna in drugačna vabila s strani policije, informacijske pooblaščenke, Kosove komisije, različnih sodišč, Virant, Mate, Šturm, Zver, generalni sekretar vlade.«
Janez Janša, Pop TV, 24. junija 2009
Janez Janša res zna obrniti stvari na glavo. No, ne na glavo; obrniti jih zna tako, da vsi začnemo gledati v napačno smer. Dejstvo je, da je bilo na ministrstvu za pravosodje ugotovljeno, da je prejšnji minister Šturm v nasprotju z zakonom nekomu (ime nas v resnici ne zanima) dodelil izredno visoko plačo. Dejstvo je tudi, da je bivši generalni sekretar Predalič (oziroma nekdo po njegovih navodilih) očitno skopiral več deset tisoč strani gradiva najrazličnejših vlad in da teh kopij danes v prostorih vlade ni. Dejstvo je tudi, da je Janša javno navajal iz zapisnikov, ki naj bi bili tajni in katerih vsebina naj ne bi bila dostopna javnosti. Dejstvo je, da je nekdanji minister Mate brez razpisa najel prostore za ministrstvo za notranje zadeve po nenormalno visoki ceni in čeprav prostori še zdaleč niso izpolnjevali pogojev, ki bi jih morali. Dejstvo je tudi, da je sodišče razsodilo v prid pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in oglobilo bivšega ministra Dimitrija Rupla, ker je nezakonito preverjal klice zaposlenih na ministrstvu, ko je iskal »krta«, ki je javnosti razkril tako imenovano washingtonsko depešo. In tako naprej. Kaj to pomeni? Da so ministri prejšnje vlade storili prenekatero stvar, pri kateri je šlo verjetno za nezakonito ravnanje ali pa vsaj za zavestno izigravanje zakonodaje. Nekatere stvari so se razkrile že v času prejšnje vlade in druge se razkrivajo danes. Glede na ta razkritja bi bilo pričakovati, da se bodo Janša in člani njegove vlade (kot se je o njih izrazil Janša sam) začeli opravičevati za svoja dejanja, poskušali dokazati, da so bili zavedeni, že kaj. A to se ni zgodilo. Nasprotno: Janša je to že začel prikazovati kot politično hajko sedanje koalicije zoper člane svoje vlade - pa čeprav so vsi primeri zelo preprosti in jasni.
Dejstvo, da naj bi polovica članov Janševe vlade imela takšna ali drugačna vabila različnih komisij in sodišč, namreč nikakor ne pomeni, da ti ljudje teh vabil niso dobili čisto upravičeno. Ker so pač naredili stvari, zaradi katerih morajo pristojni organi zoper njih začeti voditi postopke, jim pošiljati vabila. A Janša je naš pogled že usmeril stran od dejanj članov svoje vlade in ga usmerja k vladi Boruta Pahorja. Ta vlada naj bi bila tista, ki pošilja vabila, vse skupaj naj bi bila zarota zoper Janšo in »člane njegove vlade«. Seveda. Namesto da bi se danes omenjena polovica članov Janševe vlade branila pred očitki, zakaj je ravnala, kot je, se morajo pred očitki Janeza Janše braniti Borut Pahor, Katarina Kresal pa direktor policije, kriminalisti ... Ki dejanj, ki so predmet preiskav, niso storili.
Pa saj ne gre za to, da nas je Janša presenetil. Ko je bilo tožilstvo leta 1992 na tem, da razkrije nezakonito trgovino z orožjem, je Janša v Mariboru odkril drugo orožje in s prstom pokazal na druge. Ko se je pokazalo, da je imel s hrvaškim predsednikom Sanaderjem nenavadno telefonsko korespondenco, ki jo je zaradi čezmejnosti zaznala obveščevalna služba, je problem naredil iz tega, kako se je zgodilo, da so ga posneli. Primerov njegovega preusmerjanja pozornosti je še veliko in v resnici so bili že neštetokrat popisani. A kako to, da mu to vedno znova uspe? In kako je mogoče, da mu pri tem manevru malodane vsi vedno znova nasedemo? Le zato, ker so njegove teorije vedno tako intrigantne in se berejo kot kriminalni roman? Kako mu vedno znova uspe z istim trikom doseči enak učinek?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.