Grega Repovž

Grega Repovž

30. 7. 2009  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Veliki zmagovalci

Ta teden je Sloveniji dal velike zmagovalce. Morda na koncu ne bodo zmagali, morda jih bodo na koncu celo prinesli okoli, a to v tem trenutku ni tako pomembno. Pa ti zmagovalci niso ne šroti, ne vlada, ne razni čeraniji, ki da kupujejo Laško, ker radi pijejo Radensko (kakšna traparija), ali mariniči, ki danes imajo diplomo, jutri pa tečaj. Veliki zmagovalci so slovenski upokojenci. Njihova zmaga je neprecenljiva, predvsem pa poučna za vse ostale državljane.
Bitka za zavarovalnico Vzajemna traja že od leta 2002, ko se je razkrilo, da so bili postopki imenovanja nadzornega sveta nelegalni in da za vsem skupaj tiči poskus privatizacije največje zdravstvene zavarovalnice v državi. Privatizacija je morda netočen izraz, a pove vse: z manipulacijo načina sklica skupščine je namreč nekaj posameznikom uspelo družbo popolnoma izmakniti ustanovitelju, torej takrat še več kot milijon zavarovancem, in seveda tudi državi. In od leta 2002 jo je skupina ljudi popolnoma obvladovala - in jo še danes.
Tako Ropova kot Janševa vlada sta sicer na načelni ravni napovedovali zakonodajo, ki bo Vzajemno vrnila zavarovancem, a naredili nista veliko. Tudi agencija za zavarovalni nadzor ni storila nič, da bi zavarovalnico ubranila. Še huje: tudi vsi politični poskusi so bili vedno znova ustavljeni - če ne prej, pa v državnem zboru, kjer je Vzajemni vedno uspelo zlobirati večino poslancev. Seveda pa ni nobenega dvoma, da je imelo vodstvo Vzajemne tudi dogovore z vrhovi nekaterih političnih strank, kar mu je zagotavljalo nekakšno nedotakljivost. Dolgoletni predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič je bil resda zamenjan, a to Vzajemne in njenega značaja ni prav nič spremenilo. Morda so na prvi pogled primeri Laškega in Istrabenza bolj zanimivi in bolj padejo v oči, ker Vzajemne po Francetu Arharju niso vodili v javnosti znani in prepoznavni ljudje, a zato primer te družbe ni mnogo manj pomemben.
Omenjeni skupini posameznikov Vzajemne sploh ni bilo treba privatizirati - to so dosegli preprosto tako, da so z načinom glasovanja na skupščini družbo držali v svojih rokah. Nobenega kredita, nobene zastave premoženja, nič - pa kljub temu so to družbo popolnoma obvladovali.
Dokler niso upokojenci, kot največja skupina zavarovancev, zadeve vzeli v svoje roke. Ko je zveza društev upokojencev napovedala, da bo zbrala pooblastila zavarovancev, ki so seveda hkrati člani skupščine, in s tem dosegla sklic izredne skupščine, na kateri bodo najprej zamenjali nadzorni svet, nato pa še upravo družbe, je bila to po dolgem času prva iniciativa v državi, ki ni imela v načrtu povedati le svojega mnenja, ampak tudi ukrepati. In upokojencem je dejansko uspelo zbrati dovolj pooblastil. Izredna skupščina bo predvidoma konec septembra. Ni dvoma, da bo uprava Vzajemne zdaj uporabila vsa možna sredstva, da upokojence ustavi. A ima malo možnosti. Igra se tako rekoč s četrtino prebivalstva, tudi politika ne bo mogla zamižati.
To je velika zmaga civilne družbe. Upokojenci, ki so sicer tisti del prebivalstva, ki ima načelno dohodke zagotovljene, ki ga ni treba biti (več) strah, da bo ostal brez plače, ki ni več obremenjen z velikimi investicijami za urejanje stanovanjskega vprašanja, so s tem nehote dali sporočilo tudi vsem preostalim prebivalcem. Da je mogoče, da se da in da je vsa skrivnost v zavzetosti in enotnosti. Predvsem pa, da se tovrstna iniciativa ne izpelje takrat, ko je že vse izgubljeno, ko ni več kaj izgubiti, ampak takrat, ko se da še kaj rešiti. Največ bi se od upokojencev morali naučiti zaposleni, zlasti tisti, ki vedo, kaj se dogaja v njihovih podjetjih, pa danes molčijo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.