29. 10. 2009 | Mladina 43 | Uvodnik
Krucifiks
»V točki 3 b imate nalogo arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem, no. Ja, krucifiks!«
Borut Pahor, predsednik vlade RS, 24. oktobra 2009, na konferenci SD
Morda se je danes res najlaže pridružiti zgražanju nad izrazom krucifiks, nad dramatičnim mahanjem z rokami, torej nad dramoletom, ki ga je uprizoril Borut Pahor, ko je z nastopom pred svojimi najbližjimi političnimi sopotniki poskušal vesoljni Sloveniji pojasniti, naj se predlog arbitražnega sporazuma s Hrvaško že neha slikati kakor nekaj drugega, kot je. Vendar bi bilo to zgolj najlaže. Pahorjev krucifiks je bil namreč prekleto primeren. Še več: morda bi moral Pahor uporabiti kakšen še resnejši izraz. A kar je sporočal predsednik vlade, je popolnoma ustrezno. Krucifiks, da je!
Oziroma drugače: ko je davnega leta 2000 v državnem zboru potekalo glasovanje o zaupnici vladi Janeza Drnovška, je tudi rekel »saj se boste še pobili med sabo«. Takrat je seveda sledilo zgražanje, češ, poglejte ga, kako samovšečen je, poglejte ga, misli, da brez njega slovenske politike ni. V resnici je njegov nastop res deloval tako, a sporočilo je bilo drugo: da politika ni boj za oblast zgolj zaradi boja za oblast, ampak da je vodenje države, vlade, resna stvar in da se z njo ne gre igrati. Da politika ni zgolj peskovnik za velike fante in tista redka dekleta v njej, ampak da ima posledice.
Tako gre razumeti tudi Pahorjev krucifiks. Kot že tolikokrat doslej je neka za državo pomembna tema postala predmet prestižnih bojev, predmet lahkega pridobivanja političnih in osebnih točk. Veliko govorcev o predlogu arbitražnega sporazuma in njegovi vsebini kvasi neumnosti. Neumnosti kvasijo ugledni in spoštovani možje. Govorijo o velikih interesih, nacionalnih interesih, dobrobitih, pridobljenih in domnevno tik pred izgubo. A Pahor je vsem tem ženam in možem že odgovoril: vse, kar mora tisti, ki ga res in resno skrbi, vedeti o predlogu arbitražnega sporazuma, je skrito v točki 3 b, ki pravi, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi stik teritorialnih voda Slovenije z mednarodnim morjem. Ne da določi, ali ima Slovenija stik z mednarodnim morjem, ampak da določi, kakšen je ta stik. To določilo je tisto, ki ga je na drug način dosegel propadli sporazum Drnovšek-Račan, to določilo je tisto, ki ga prejšnjemu predsedniku vlade Janezu Janši ni uspelo doseči pri dogovarjanju z Ivom Sanaderjem na Bledu.
Kdo se torej spreneveda in kdo brije norce? Je to res predsednik vlade? Borut Pahor je priročna in hvaležna tarča kritike. Tudi pisec teh vrstic se kritiki Pahorjevih neumnosti, ki jih ni malo, nikakor ne more upreti. Dela jih veliko, velikokrat govori stvari, ki so puhle in prazne, pogosto je nastop sam edina vsebina. A predlog arbitražnega sporazuma je ena redkih stvari, ki jih je Pahor uspešno pripeljal na začetek poti in ki so tudi vsebinsko prepričljive. Prav ste prebrali: na začetek poti. Ker je vse skupaj res šele na začetku in do rešitve nerešenega vprašanja morske meje bo tudi po morebitnem podpisu sporazuma, ki se predvsem zaradi težav na hrvaški strani vse bolj oddaljuje, potrebnega še veliko časa in predvsem politične in splošne modrosti.
Modrost pa je tista, ki je spet odsotna. Nenadoma smo spet med čustvi in velikimi besedami. Le še čakamo lahko, da se začnejo glavni govorci znova zaklinjati, koliko let niso bili na poletnih počitnicah na Hrvaškem, in s tem dokazovati svojo predanost »naši« stvari.
Krucifiks Boruta Pahorja je bil primeren. Lahko bi uporabil kakšno še tršo besedo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.