5. 11. 2009 | Mladina 44 | Uvodnik
Moč novice
Ta teden se je pred očmi celotne javnosti zgodil zanimiv obrat v pomenu neke teme. Če so mediji še na začetku tedna ugotavljali, da Slovenci, kot da ne jemljejo resno nove gripe, saj ni zanimanja za cepljenje, se je s prvo smrtjo zaradi te bolezni v trenutku vse obrnilo na glavo: nenadoma je že dan po objavi začelo povsod zmanjkovati cepiva. Je bilo o bolezni znanega kaj novega? Ne. Se je njena značilnost spremenila? Prav nič. A občutki javnosti, prebivalstva so se spremenili v 24 urah.
Ne relativiziramo smrti prve bolnice zaradi nove gripe. Seveda smrt naredi prej neotipljivo, navidezno grožnjo jasno in predstavljivo, pa čeprav je bila prva smrt glede na razširjenost bolezni popolnoma predvidljiva. Vse podatke smo imeli, pa vendar se je večini zdelo, da nove gripe do te smrti ne gre jemati tako resno.
Velja se spomniti tudi krize: bolj so mediji poročali o krizi, bolj so se ljudje čudili, kje ta kriza je. Je ne čutijo, so trdili. Dokler niso začeli zapirati tovarn. Dokler ni nenadoma postala otipljiva v vsej svoji razsežnosti. V javnem mnenju vedno znova nekje pride do točke preloma. Danes še vsi trdijo, da je kriza medijski produkt, naslednji dan ni več nikogar, ki bi lahko zanikal, da krizo in njene posledice občuti oziroma pozna. Oba primera pa nam ne kažeta samo tega, kako hitro se lahko razpoloženje javnosti oziroma javno mnenje obrne in spremeni, ampak tudi omejen domet medijev. O novi gripi so mediji ves čas poročali enako intenzivno, ves čas močno in zavzeto, pa to na ljudi, razen v prvem mesecu, dveh, ni bistveno vplivalo - zaradi medijskih pozivov k cepljenju vrst v zdravstvenih domovih ni bilo. O krizi mediji poročajo ves čas enako: a šele ko so postali odpuščeni manj anonimni in razpršeni, imena propadajočih podjetij pa bolj zveneča, je v dejstvo, da smo sredi globoke krize in da je slovensko gospodarstvo močno prizadeto, začela verjeti splošna javnost.
In na opisan način se tudi teme umikajo ena drugi. Predsednik SDS Janez Janša je lahko hvaležen premieroma Borutu Pahorju in Jadranki Kosor, da sta se ravno v teh dneh lotila podpisovati sporazum o arbitraži. Mednarodna preiskava o podkupninah pri nakupu patrij se namreč vse bolj zožuje in v središču kroga je on sam. Njegovi dolgoletni najožji sodelavci so bili vpleteni, o tem danes ni več nobenega dvoma. Podkupnine so bile izplačane, o tem ni več nobenega dvoma. Odprto ostaja le vprašanje, kdaj se bo zgodila tista točka preloma, ki smo jo videli pri opisanih dveh primerih. Lahko se tudi ne bo, kljub temu da je vse tako očitno; tako kot je bilo očitno pri gripi in krizi.
Vsi opisani primeri nam kažejo predvsem na razum javnosti. Kot ne gre precenjevati moči medijev, ne gre podcenjevati razuma javnosti. Prav sporazum o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško je zadnji dokaz teh dveh preprostih dejstev: če bi bili mediji res tako močni, kot se nemalokrat zatrjuje, bi moralo biti ljudstvo že na ulicah, sploh glede na ravnanje nacionalne televizije, ki postaja prva glasnica populističnega nacionalizma. A ljudje pač čutijo, kdaj jih kdo podcenjuje. Prav za to namreč gre: mediji, pri čemer mislimo predvsem na televizijske kanale, so v zadnjih letih vse bolj tekmovali z bombastičnostjo predstavljanja novic in dogajanja. Javljanja v živo izpred zaprtih in praznih institucij so bila le najbolj butasta demonstracija tega medijskega novoreka. A s tem konstantnim dvigovanjem temperature, ustvarjanjem domnevno vročih novic iz mlačne vode, so si na koncu spodrezali edino, kar mediji v resnici imajo: kredibilnost. In tudi zato, naj se rosvite pesek še tako trudijo, danes javnost ne verjame, da je premier Pahor izdal državo s podpisom sporazuma o arbitraži. Tako so napenjali te svoje strune, da jih danes nihče več ne sliši. In to je res dobra novica, naj je še tako žalostna za medije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.