Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Kolumna

Meje na morjih in v glavah

V sebi sporni sporazum, besede brez teže in meščani, izrinjeni iz odločanja o mestni prihodnosti

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo, v kateri postavi, da naj se nič v sporazumu ne razume kot hrvaški pristanek na slovensko zahtevo po stiku z odprtim morjem.
Prva dama hrvaške politike eksplicite pribije, da Hrvaška zanika slovenski stik z odprtim morjem, prvi mož Slovenije pa se kiti, kako sporazum pomeni slovenski vstop na odprto morje. -????????????
Popolna norost, če diametralno nasprotna pogleda razglasiš za uspešen sporazum. No, slovenska stran hkrati razlaga, da se hrvaška oblast samo šali, da je njihova izjava brez pomena, a vseeno sprejme še svojo izjavo, s katero zavrača hrvaško.
Situacija, v kateri bi premier lahko razglasil le to, da je sporazum propadel, ker ga je hrvaška vlada že s prvim aktom izigrala oziroma da se predsednika vlad očitno nista uspela zediniti v besedilu sporazuma. On pa trdi, da je sklenil zgodovinski sporazum!??
Pahorjeve besede imajo v zadnjem tednu rekordno nizko ceno. V TV intervjuju z Lidijo Hren se je postavljal, da se je z zdravniki sestal in se pogovarjal o dilemah pri uvedbi zakona o zdravstveni dejavnosti. A njegove trditve niso niti dobro izzvenele, ko se je že oglasila predsednica Zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan in od premiera zahtevala, da naj pojasni, kako se je dogovarjal z zbornico, ko pa zbornica ni dobila niti povabila za sestanek. In v istem mahu zahtevala, da se premier opraviči zdravnikom zaradi širjenja neresničnih informacij slovenski javnosti.
Predsednik države je obtožen laži, a na tako ostre besede promptno sploh ne odreagira!?
Premier Pahor ima sicer resne težave z garancijsko dobo svojih besed. Ko je pred tednom finančni minister France Križanič samovoljno odstavil direktorico Direktorata za zakladništvo Stanislavo Zadravec Capriolo, je predsednik vlade pojasnil, da je to storil zato, da bi se finančna ekspertka bolj posvetila vodenju nadzornega sveta NLB. Prva poteza gospe Capriolo je bila čez nekaj dni ravno nasprotna - odstopila je še kot predsednica nadzornikov največje banke.
Zadeva, ki kar vpije po razjasnitvi. In novinarji so ob prvi priliki z mikrofoni pristopili k ministru za finance, da bi dobili interpretacijo velike enigme. In kaj jim je povedal France Križanič? Minister, ki ima na plačilni listi pol ducata svetovalcev za stike z javnostmi, se je s sklonjeno glavo pognal mimo novinarjev, ne da bi izustil eno samcato besedico.
Smo torej naslednji dan prebrali v medijih, da je odpustil četico neuporabnih asistentov, ki so mu svetovali čim hitrejši beg pred novinarji? Smo morebiti zasledili vest, da ga je premier Pahor odstavil, ker se je izmikal odgovorom javnosti?
Ne, predsednik vlade se ukvarja z drugimi zadevami; tokrat čisti kopačke nogometašem.
Z velikimi temami se sicer bode predsednik države Danilo Türk. V Rimu je v zanj vznesenem govoru na mednarodni konferenci o hrani in lakoti pripovedoval o nujnosti, da je treba prizadeto populacijo vključiti v proces oblikovanja ukrepov. Prevod prosim!
Ker je državni predsednik že naslednji hip pri novi temi, si poskušajmo sami raztolmačiti pomen njegovega govora. In da ne bomo ostajali pri lačnih v Afriki, premerimo njegove besede na slovenskem primeru. Število brezposelnih skokovito narašča, cene storitev v glavnem mestu so krepko poskočile, kar preprosto pomeni, da se delež revnih povečuje tudi pri nas. In kaj počne mestna oblast v Ljubljani? Župan Zoran Janković je ponosen na svoje akcije, ko je z buldožerji pregnal množice vrtičkarjev in prispeval k zmanjšanju površin zasebne pridelave hrane vrtičkarske populacije, ki definitivno sodi med revnejši segment populacije. Potem ko celo letošnjo sezono ni vrtičkarjem dodelil kmetovanju »bolj primernih« površin, je zdaj najavil, da bo razdelil za prgišče vrtičkov v najem v predelu Štepanjskega naselja.
V Rimu torej predsednik pridiga o nujni vključitvi revnih, v Ljubljani pa ni nikoli protestiral proti sistematičnemu izganjanju vrtičkarjev, še manj pa zahteval od vlade, da v celotni Sloveniji nameni ljudstvu zemljišča za kmetijsko obdelovanje. Z ničimer pa predsednik države ne pledira na prakso lokalnih oblasti, ki iz odločitev o javnih zadevah izločajo prebivalstvo.
V Spodnji Šiški je tako sklenil gradbeni lobi postaviti novo sosesko z visoko stolpnico. Odbor za lepšo Staro Šiško je zbral množico 1.200 podpisov, ki je podala svoje mnenje, da v okolje, kjer prevladujejo nizke stavbe, pač ne sodi nebotičnik, ki jim bo za povrh še zasenčil njihova bivališča, obenem pa je protestiral še proti načrtu, da poseka nekaj lepih starih in visokih dreves.
Kakšen faktor je za župana Jankovića več kot tisoč meščanov? Mestni glavar jih je zavrnil, češ da so predvideno 18-nadstropno stolpnico znižali za tri nadstropja, ter dodal, da je povsem nelogično, da se borijo za nekaj drevesnih očakov, ko pa imajo samo lučaj stran pogozdeni Tivoli.
Medtem ko predsednik Türk v Rimu podučuje o pomembnosti vključitve lokalnega prebivalstva v javne projekte, ljubljanski župan po svoji prosti presoji odloča, ali bo prisluhnil ljudstvu ali ne? Ko ga ukori kulturna ministrica Majda Širca zaradi projekta združitve dveh umetniških institucij, se v hipu pokori in plan umakne, ko pa tisočerica meščanov z racionalnimi argumenti zahteva popravek urbanističnega plana, jih oholo zavrne, kot da sploh nimajo pravice soodločati o svoji četrti. Kot da je car, ki upošteva podanike samo takrat, ko se strinja z njimi.
A ta samovolja oblastnikov se ne omejuje na Ljubljano, v Kočevju so mestne oblasti pred časom najele arhitekta Podrecco, da bi jim zrisal nov osrednji trg. Arhitekt se je globoko zamislil ter predal umetniški viziji, po kateri je predložil umetnino, zaradi katere bi morali prestaviti obstoječe spomenike in požagati mestno drevje. Princip, ko en človek, naj si bo župan, arhitekt ali gradbeni investitor po svoji volji spremeni obstoječo podobo mesta, je v Kočevju naletel na ostre proteste domačinov, ki so po odločnem vztrajanju obranili drevesne očake.
A zakaj ima mnenje meščanov v Kočevju težo, v Ljubljani pa ne? Kočevski župan razmišlja o naslednjih volitvah, ki jih lahko dobi samo s poskusom sožitja s prebivalstvom. Ljubljanski župan pa ne pozna strahu pred volilnim porazom. Enostavno, že zdaj ga eksplicitno poziva k novemu mandatu bivši predsednik Milan Kučan, simbolno mu stoji ob strani predsednik države Türk, podpredsednik LDS Aleš Zalar o njem sicer meni, da je avtoritarni župan, vendar ga podpira vsaj polovica članov njegove liberalno misleče stranke. Skratka, karkoli stori, je junak Pahorjeve koalicije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.