Grega Repovž

Grega Repovž

10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Kdo je naslednji?

Zdaj je vrstni red že predvidljiv. Najprej pridejo v javnost informacije o težavah družbe, nato prve napovedi o zmanjšanju zaposlenih, nato nastopi zatišje, čas, ko vsi upajo, da se bo še vse izteklo v najboljši možni smeri, nato pridejo tesnoba in nemir med zaposlenimi, izbruh jeze - nenadzorovan protest in zaustavitev proizvodnje, sledijo seveda odstopi vodilnih in na koncu le še številka oziroma dve. Število odpuščenih in število tistih, ki ohranijo delovna mesta. In Prevent je bil ta teden le še novica.
Vse je bilo napovedano in vse je bilo jasno vnaprej. V Mladini je Franček Drenovec junija letos - ni bil edini, bil pa je zelo trd in neizprosen - natančno opisal scenarij, ki se nam bo zgodil. Scenarij se polagoma in hladno uresničuje. Slovenska produktivna »baza« je ostarela in iztrošena in krize preprosto ni zmožna preživeti. To danes postaja vse bolj trdo dejstvo. Tem iztrošenim modelom podjetij počasi zmanjkuje sape. Ne morejo tekmovati s cenejšimi, niti s temi mizernimi mezdami, ki jih sicer vsi po vrsti ocenjujemo kot nespodobno nizke, ne. Vse več direktorjev se ukvarja le še z računanjem, koliko mesecev bodo še zdržali.
Ko je zgodaj jeseni vlada prvič napovedala brezposelnost, ki bo do konca leta dosegla številko 100.000, se je zdelo, da riše črne scenarije. Danes se opozicija spet norčuje iz premiera Pahorja, ker je napovedal 120.000 brezposelnih do konca leta 2010. A Pahor govori prave številke. Dejstvo je, da temni oblaki šele prihajajo. Naj nam gre kriza, govorjenje o krizi, pisanje o njej, še tako na živce, kriza bo tukaj še dolgo prisotna in v resnici se pravo odrekanje za večino še ni niti začelo.
Čeprav so finančni strokovnjaki - tudi slovenski minister Mitja Gaspari - v napovedovanju prihajajočih težav previdni, da ne bi zbujali panike, bi se morali tako v podjetjih kot sami prebivalci začeti pripravljati na leto 2010. Finančni krč se bo po relevantnih napovedih še okrepil, podjetja bodo, tako kaže, v prihodnjem letu še težje prišla do denarja. Nobenih lažnih upov ne potrebujemo več: ceno vulgarne ekonomije in brezbrižne potrošnje preteklih let bo neizogibno treba plačati.
Dodatna zaostritev, do katere bo očitno prišlo v naslednjih mesecih, je sicer res priložnost za ponoven razmislek o družbenem in ekonomskem sistemu. A če je bil razmislek o tem, da potrebujemo družbo, katere temeljna ideologija ne bosta le dobiček in potrošnja, doslej bolj v užitek, nekakšna priložnost za intelektualno telovadbo, bodo v prihodnje tovrstni razmisleki izhajali iz dejanskih razmer. Kaj želimo reči? Dokler večini ob nekoliko nižjem standardu ni bilo treba spremeniti temeljnih življenjskih navad, je šlo zgolj za virtualno razpravo. Če se bo uresničilo le pol tistega, kar se danes kaže kot prihodnost v letu 2010, pa bo ta razprava dobila trde temelje. Razmere bodo tiste, ki bodo oblikovale nove življenjske sloge, s tem pa tudi nov način življenja in na koncu tudi drugačno družbo. Seveda pa bo pri tem politika morala odigrati svojo vlogo. V vse bolj zaostrenih razmerah, ko se stvari ne dogajajo pretežno same od sebe, namreč tako potreba po politiki kot vloga politike v življenju držav in njihovih prebivalcev naraščata. Že dolgo, z drugimi besedami, politika ni bila tako pomembna, kot je v teh razmerah. »Potrebne so spremembe v globinskem, dolgoročnem horizontu, ki niso v dometu podjetniškega sektorja, pa tudi ne v dometu ekonomistov. To je posel za politike,« je že junija zapisal Drenovec.
Danes podjetjem že svetujejo, naj se morda raje zadolžijo na zalogo, naj zdaj najemajo kredite, ker morda v prihodnjem letu denarja na trgu preprosto ne bo. Priprave na leto 2010 so se že začele.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.