Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Kolumna

Premierov ples dežja

Inšpekcija pri železničarjih, Srbija kot pozitivni zgled, žaganje dreves in redukcija ministrstev

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave.
Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki je o sebi menil, da je najbolj kompetentni faktor v državi. In srbska politična nomenklatura pod vodstvom Slobodana Miloševića je utelešala centralistični koncept, zoper katerega se je osamosvojila Slovenija.
Kakšen je saldo dvajset let kasneje?
Slovenijo vodi demokratični premier Borut Pahor, ki pa je vpeljal novo navado. Odlična fotografija Mateja Družnika v »Delu« ga je minuli teden ujela, ko je prišel na mesečni kontrolni obisk k vodstvu »Slovenskih železnic«. Pred poslovno stavbo sta ga v drži pozor! čakala generalni direktor Goran Brankovič in šef nadzornikov Andrej Godec.
Gesta podrejenosti, ko predsednika vlade čakajo že na ulici. A zakaj ga sploh čakajo? Premier Pahor ni nikoli v življenju vodil nobenega podjetja, še manj pa se je kdaj izkazal kot ekspert za prometna vprašanja. Kaj za vraga ima sploh za povedati »Slovenskim železnicam«?????
Predvsem pa je to simbolno avtoritarna gesta. Predpostavlja namreč, da uprava in nadzorniki, ki jih je vlada imenovala, sami po sebi niso kos svojemu delu, da jih mora zatorej nadzirati sam premier. Pahor se je s tem oklical za poslednjega modreca, ki poseže, kadar sistem ne deluje.
V Srbiji teče drugačen proces. Mediji na veliko poročajo o sklepu sodišča, ki je predsednika države kaznovalo s 400 evri kazni, ker je na nogometnem stadionu v trenutku slavja spil kozarec šampanjca, s čimer je kršil zakonodajo.
Stvar je resda spektakel Borisa Tadića, toda obenem nosi jasno sporočilo. Predsednik države je namreč pred izrekom sodbe ironično dejal novinarjem, da sprejema kazen, da pa ne ve, ali ga bodo zaprli ali samo oglobili. Skratka, predsednik se ni izogibal kazni, še več, s svojim zgledom je demonstriral avtonomijo sodstva in policije, ki sta teatralično po hitrem postopku procesuirala državnega poglavarja. Sporočilo je enostavno: državni aparat deluje samostojno, tudi v primeru, ko ima opraviti z najvišjim predstavnikom politične nomenklature.
Premier Pahor jemlje avtonomijo vodstvu SŽ, o njegovem ministru Patricku Vlačiču mediji niso poročali, kako ga je oglobil sodnik, ker je med vožnjo po odstavnem pasu avtoceste zlorabil interventno modro luč, o njegovem velikem podporniku ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću pa nismo brali, da mu je sodnik izrekel predvideno kazen, ker je dal posekati zaščiteno platano na Krekovem trgu.
V slovenski družbi se konstituira atmosfera, ko za oblastnike ne veljajo zakoni in ko si oblastniki jemljejo pravico, da samovoljno odločajo v imenu vseh državljanov oz. meščanov.
V Škofji Loki na primer se je župan odločil, da bo v mestnem jedru posekal več kot dvajset starih dreves, da bi malce razširil cestišče. Da bo promet potekal hitreje, bo obglavil drevesa, ki so stara celo 150 let!!! Skupina odločnih meščanov se je zavzela za nemočna drevesa in vodi akcijo za ohranitev teh očakov. Najstarejši živi prebivalci Škofje Loke: lipe, kostanji in gabri, ki so jih v devetnajstem stoletju posadili pradedje, so obsojeni na smrt. Pri čemer je župan ravnal tako samovoljno, da za projekt sploh ni poiskal soglasja Zavoda za varstvo narave. Pač po načelu: kar odloči mestni ali državni prvak, bodo vpletene institucije pohlevno potrdile! Četudi se odloča za poteze, ki bodo generacije zanamcev oropale za pogled na veličastna drevesa.
V Piranu se je dogodil drugačen obrat, ki si ga lahko meščani drugih slovenskih mest vzamejo za zgled. Potem ko je župan sprejel odlok, po katerem je zaprl center mesta za promet, so se meščani uprli, sistematično zbrali potrebno število podpisov za razpis referenduma in potem z referendumsko zmago dosegli odpravo vsiljenega prometnega režima.
V davnini so po slovenskih vaseh gojili navado, da usodnih odločitev ni sprejemal primus, ampak zbor vaščanov, ki je pod vaško lipo družno pametoval o najboljših izbirah.
Zadnjič je predsednik vlade Borut Pahor povedal, da ga ne moti novo povečanje brezposelnih, ker bo ravno zaradi tega Slovenija premagala krizo in bodo v prihodnosti spet na voljo nova delovna mesta. Dvakrat vprašljivo.
Na Irskem je vlada sklenila, da bo celotni administraciji in ministrski ekipi s premierom na čelu občutno znižala plače, na Slovenskem pa si premier omisli celo nove PR asistente, znižanje plač pa odkaže samo za zaposlene v policijskih službah. Predvsem pa: s čim lahko slovenski premier zagotovi, da čez leto ali dve ne bo nastopila še večja kriza in še več brezposelnih?
A priznati je, da je v zadnjem intervjuju prvi mož vlade nakazal otipljivi preobrat. Napovedal je namreč, da bo skrčil število ministrstev za polovico. Poteza, s katero bo premagal urok recesije. Pol manj ministrstev pač že na oko pomeni pol manjšo ekipo. Res? Če bo ista administracija odslej razporejena le pod osem ministrov, bo vsebina ostala popolnoma enaka. Če pa bo to pomenilo popolno prestrukturiranje državnega aparata, bo to vrnitev v partijski čas, ko se je jugoslovanski državni vrh soočal z gospodarskimi krizami tako, da je vsake nekaj let spremenil ustavo in na novo reformiral gospodarstvo.
Kar je fatalno, je Pahorjev simplicistični pogled, ki ocenjuje, da če bo razpolovil število ministrov, bo s tem avtomatično priklical gospodarski razcvet!??????
Vsekakor pa bo zdaj medijska Slovenija poročala o njegovi novi domislici, o načinih izvedbe in o koalicijskih dogovarjanjih za mesto novih mogočnejših ministrov.
Medtem ko zadnja gesta, s katero kani Pahor reševati gospodarsko krizo, spada kvečjemu v arhaični arzenal plesov dežja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.