Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 2  |  Uvodnik

Le vkup, le vkup!

»Slovenija ima srednjeveški trg delovne sile. Delodajalci zaradi težkega odpuščanja ne zaposlujejo, čeprav bi to lahko. Zato vlada ne gre v spremembe delovne zakonodaje zaradi lažjega odpuščanja, ampak zaradi lažjega zaposlovanja.«
Predsednik vlade Borut Pahor, 7. januarja 2010

»Če imamo fevdalizem, je treba zažgati gradove ... Če je to fevdalizem, se ve tudi, kje je greh: v fevdalcih.«
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, 11. januarja 2010

Ko se je lani jeseni začela razprava o dodatni obdavčitvi najvišjih dohodkov, so nekateri, predvsem tisti, katerih plače naj bi obdavčili, začeli napovedovati beg možganov. Ojoj. Menedžerji bodo šli čez mejo, si poiskali službe drugod in še kaj hujšega, smo takrat poslušali. Kolegi novinarji, očitno v upanju, da je blizu dan, ko bodo imeli tako visoke plače tudi sami, so pohiteli podpihovat zgodbo o strašnem begu možganov, ki nas čaka. A najbolj nenavadno je bilo, ker je teze o begu možganov ponavljala tudi ministrska ekipa, finančni minister Franci Križanič, ki je višjo obdavčitev napovedal, pa je bil začasno umaknjen iz javnosti oziroma v zasebnost svojega kabineta. Seveda je bilo potrebnih le nekaj intervencij razumnejših ljudi, pa se je pokazalo, da je to neumnost, in to velika. Naslednje tedne so se ministri postopoma umikali, se distancirali od svoje prvotne histerične reakcije na zamisel o višji obdavčitvi in še premier je začel naslednje mesece podpirati zamisel, da je treba višje dohodke bolj obdavčiti - a neprijetni priokus, da je ta vlada sestavljena iz vsaj dveh neoliberalnih in ene vsaj napol neoliberalne stranke, je ostal. In komu so bili takrat sedanji ministri s svojimi stališči najbolj podobni? Svojim predhodnikom v Janševi vladi, ki so nam prvi dve leti, do leta 2006, vehementno razlagali, kako je treba zmanjšati obdavčitev najbogatejših, ker če bo tem ljudem več ostalo, bodo več namenili za investicije, zaradi česar bo več delovnih mest. Nato so to z davčno reformo tudi storili. No, denar ni končal v investicijah, ampak so ga premožnejši več zapravili za nujne dobrine, razne jahte in drugo nujno opremo, prav malo pa za tako obljubljane investicije, ki menda tako ali tako same producirajo delovna mesta.
A Janševe neoliberalne četice niso propagirale le nižje obdavčitve »grozljivo« obremenjenih najpremožnejših petih odstotkov prebivalstva. Ves čas so nam tudi razlagale, kako nefleksibilen je trg delovne sile, zaradi česar delodajalci ne morejo zaposlovati (ker ne morejo dovolj hitro odpuščati). In bolj so sindikati razlagali, da odpustiti delavca danes v Sloveniji (žal) sploh ni težko, bolj so v vladi vztrajali, da potrebujemo fleksibilnejši trg delovne sile, pa malica predolgo traja, pa odpravnine so tako zelo visoke. Ojoj. A kdor je poznal zakonodajo - in predvsem sindikati in delodajalci so jo -, je vedel, da je odpuščanje v Sloveniji razmeroma preprosto, da se je le treba držati procedure, pa so delavci hitro na cesti. Res jim je treba dati odpravnino, a ne pretiravajmo: odpravnine niso visoke (v tako mizerne večkratnike plače ni in ne bo nikoli privolil noben slovenski menedžer). Seveda si delodajalci vedno želijo, da bi bilo še lažje - najbolje tako, da danes rečeš adijo in jutri delavca ni več za trakom ali v pisarni. V resnici je te delavske pravice dobro oklestila že vlada Toneta Ropa.
In čeprav je bila ta razprava opravljena že takrat, iz ust sedanjih ministrov zdaj poslušamo iste (identične) floskule - pa danes prav tako ni težko odpustiti delavca, saj je zakonodaja le še liberalnejša, kot je bila ob nastopu Janševe vlade. Ali drugače povedano: ko Pahor pravi, da imamo v Sloveniji srednjeveški trg dela, ima celo prav. Strinjamo se: še danes lahko delodajalci delajo z delavci dovolj fevdalno. Lahko jih zafrkavajo s protipogodbami, lahko jih odložijo na zavod, in zaposleni imajo v teh postopkih prav prekleto malo pravic. A Pahor, žal, ni želel reči tega: misli, da imamo preveč socialen način odpuščanja, in temu pravi srednjeveški trg dela. On bi še bolj srednjeveškega.
Dovolj je teh neumnosti. Naposlušali smo se jih v času prejšnje vlade. Problem Slovenije ni nefleksibilen trg delovne sile, za to je na zavodu za zaposlovanje več kot 40.000 dokazov z imeni in priimki, vsi so iz lanskega leta. To je navadna demagogija. Če lahko delodajalci načrtujejo amortizacije, če lahko načrtujejo investicije, lahko načrtujejo tudi kadrovsko politiko. To je del menedžerskega posla. Danes se to načrtuje, tudi v kriznem času. Ko se to ni načrtovalo, pa je bil srednji vek in Semolič ima čisto prav. Če smo spet tam, potem naj se vlada ne čudi, če bo druga stran ravnala tako kot v fevdalizmu. Zakaj so takrat goreli gradovi? Ker je bil pritisk na tlačane tako hud, da je bil to edini izhod.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.