Grega Repovž

Grega Repovž

11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Uvodnik

Na Olafa so pozabili

Kdor spremlja sporočila za javnost stranke SDS, mu je jasno. Ni mu le jasno: vse mu je jasno. Naj navedemo zadnji primer. Ta teden je ta stranka razkrila skrivnost podelitve avstrijskega državnega odlikovanja vodji protikorupcijske komisije Dragu Kosu. Kakšno je torej ozadje? Kos je dobil odlikovanje zaradi svoje vloge pri nameštalki Patria, seveda. Kako to vedo? Malo bomo povzeli, a stvari vam bodo nemudoma jasne. Ker je avtor oddaje Resnica o Patrii, novinar finske televizije YLE Magnus Berglund, pripadnik švedske manjšine na Finskem! Logično. Kako nismo pomislili.
A šalo na stran. Resnica - torej tisto, kar trdijo v SDS - je veliko bolj zunaj pameti. Še večja šala. Takole pravijo. Predsednik Danilo Türk Kosu ni mogel dati odlikovanja. Zakaj? Ker ga je že dal Tomažu Ertlu. Logično? Ne. A pustimo logiko, berimo naprej. In ker je bil Türk onesposobljen, je bivši predsednik Milan Kučan (seveda, kdo pa drug) aktiviral svojega socialističnega prijatelja avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, da je to uredil. Sledi dokaz: Fischer je bil vpleten v veliko socialistično zaroto proti prejšnjemu kanclerju Wolfgangu Schüsslu, ki je leta 2006 izgubil volitve zaradi sumov korupcije ob nakupu švedskih lovskih letal Drakon. Vam morda še vedno ni jasno? Ste spregledali - poudarili smo, da gre za švedska lovska letala. Tu je bistvo. Zakaj je pomembno, da so letala švedska? Ker je novinar Magnus Berglund pripadnik švedske manjšine na Finskem. Ni dovolj? Tudi Erik Björkqvist, glavni preiskovalec afere Patria, je pripadnik švedske manjšine na Finskem. Krog je sklenjen.
Zapisana teorija se v resnici razblini že ob tem, da je odlikovanje Kosu podelila notranja ministrica Maria Fekter, sicer članica Avstrijske ljudske stranke, Janševa strankarska kolegica. In ne Fischer.
Saj ne trdimo: teorije zarot so privlačne. Zmes resničnih dogodkov, na prvi pogled bistroumnih sklepanj, spregledanih dejstev in dramatičnih vložkov naredi marsikatero zgodbo verjetno, pa tudi ljudje imamo radi takšne zgodbe. A mora biti vsaj verjetno. Mora imeti vsaj malo soli. To je nima. Pa ne govorimo o zgodbici, ki bi jo napletel neznan bloger na svoji strani. Govorimo o čisto resnem zapisu na spletni strani druge največje stranke v državi, ki je že vodila vlado in ki jo bo v prihodnosti verjetno spet.
Ne dvomimo sicer, da Janez Janša tej teoriji ne verjame, pa čeprav jo je verjetno pomagal plesti (če verjame, so stvari veliko hujše, kot si sploh lahko mislimo; bolje da si sploh ne mislimo). A ne gre za Janšo. Zelo verjetno tej in podobnim teorijam verjame prenekateri član stranke, pa tudi poslanec Jerovšek na primer verjetno o njej ne dvomi. In to je točka, kjer nas lahko vse skupaj začne resno skrbeti. Tudi leta 2010 imamo v Sloveniji še vedno relevantno politično silo, ki se pred resnimi obtožbami brani s konstrukti in teorijami zarot, le da te postajajo vse bolj čudne. To neverjetno konstruiranje zarot (oziroma konstruiranje vse bolj neverjetnih zarot) pa kaže še nekaj: da sta SDS in njen predsednik Janez Janša ob vsakem novem razkritju o nakupu vozil Patria vse bolj potisnjena v kot. Da si izmisliš takšen konstrukt, ti mora res manjkati že vseh argumentov in polargumentov, takšno ravnanje kaže na izgubljanje razsodnega mišljenja. Lahko se iz tega norčujemo in se ob tem zabavamo. A v resnici ni niti malo smešno. Trezneje je videti to konstruiranje zarot kot stanje, v katerem sta se znašli slovenska politika in družba. Imamo aktivnega vodjo opozicije, ki ga bremeni ena večjih mednarodnih preiskav korupcije. Afera ne bremeni le njega, temveč vse bolj tudi to državo. V normalni državi bi politik s takim bremenom razmislil o umiku iz političnega prostora, tudi zato, da ne bi škodoval državi. Janši to ne pride na misel. Kdaj pride trenutek, ko se politik umakne? Oziroma drugače: kdaj v Sloveniji pride trenutek, ko se politik umakne?
A vseeno končajmo v slogu SDS. Predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča so v srednji šoli, kot je razkril v enem od intervjujev, klicali Olaf. No, zdaj je pa res vse jasno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.