Grega Repovž

Grega Repovž

4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Uvodnik

Tudi jaz sem gej

Sociolog in zgodovinar dr. Tomaž Mastnak, eden najaktivnejših članov civilne družbe v osemdesetih, danes profesor na University of California, se je v osemdesetih letih deklariral kot homoseksualca po političnem prepričanju. Pa ne le ali preprosto zato, ker geji takrat niso imeli pravic. Šlo je za resno konceptualno stališče - za dosledno vztrajanje pri tezi, da so vse pravice enake in enako pomembne. Ker v boju za človekove pravice, za svobodo, ni mogoče biti selektiven. In zato je njegov krog tudi pravice gejev postavil v kontekst takratnega evropskega mirovnega gibanja. In kaj se je zgodilo? Sogovorniki iz drugih vzhodnoevropskih držav, s katerimi so sicer bili skupno bitko za človekove pravice, so se jih začeli izogibati. Vsi vemo, zakaj ... A šlo je za doslednost, za nasprotovanje razmišljanju, po katerem se je najprej treba osvoboditi Sovjetske zveze, izbojevati svobodo, potem pa se ob primernem času spomniti tudi na pravice manjšin.
Ko gre za človekove pravice, se je treba zanje postaviti brez rezerv, brez kalkulacij, brez osebnih preferenc in predsodkov. In reči: tudi jaz sem izbrisan, tudi jaz sem Rom, tudi jaz sem gej. V času aktualne razprave o družinskem zakoniku namreč ne gre za vprašanje spolne usmeritve, ampak za elementarno opredelitev do človekovih pravic. In ko nekdo s piedestala visokega zbora, osrednje državne ustanove, tako grobo napade nekoga, ki v tej družbi nima vseh pravic, ki je odrinjen na rob in se mu odreka elementarno človekovo dostojanstvo, je to treba vzeti osebno. In reči: kdor ima kaj proti gejem, izključuje, demonizira in ponižuje mene, in to ne glede na to, kakšna je moja dejanska spolna usmeritev - ta je popolnoma nepomembna. Ko so stališča do gejev taka, sem jaz vedno gej. Pa ne zaradi previdnostnega razmisleka, češ, če bomo popustili pri gejih, bomo morali naslednjič pri izbrisanih, pa potem pri Romih in prej ali slej bomo tudi sami prišli na vrsto. Ampak zaradi gejev, zaradi njihovih pravic.
A vrnimo se k Mastnaku. Ko je Mastnak lani opisoval tisto obdobje demokratičnega vretja iz osemdesetih, je opozoril še na neko zmoto. O civilni družbi in svobodi. Pojem civilne družbe je bil po Mastnaku namreč po prelomu v demokracijo v vzhodnoevropskih državah uporabljan nekritično, kot poosebljenje dobrega v nasprotju z zlom, s slabim. Slabo je bila seveda komunistična država. Demokracija je bila sprejeta kot nevprašljivo dobro, hkrati pa se jo je preprosto identificiralo s civilno družbo. Ko je ta civilna družba dobila v roke državo, pa sta se nenadoma sprostila avtoritatizem in totalitarizem civilne družbe same. Kaj pa svoboda? S svobodo je podobno. Svoboda ni bila razumljena kot omejena, omejena s pravicami drugih, ampak kot absolutna - kjer vsak lahko počne, kar se mu zahoče. To pa ni svoboda, to je družba, kjer gre za prevladovanje močnejših, nasilnejših, bolj populističnih. In tisto, kar vidimo vsakič ob razpravah o pravicah manjšin v Sloveniji, je prav to nasilje absolutne svobode. To ni demokracija, to je trdo nasilje. To, kar so počeli cukjatiji in jelinčiči, je bil akt grobega nasilja, demonstracija sile in terorja, pri čemer je v času, ko gre večini slabo, toliko laže bes te večine usmerjati zoper manjšino.
A ta logika, da je vse dobro, kar je prišlo po komunizmu, je še danes maksima, s katero operira desnica - še več, na tem se legitimira, ne nazadnje na tem legitimira svoje izpade zoper geje. Mar je kdo res dober samo zato, ker ni bil komunist? In zakaj nas o tem tako vztrajno prepričujejo prav bivši komunisti, na primer Janša? Ali pa tisti, ki so komunizem preživeli na zapečku varne domače peči, Cukjati, Jerovšek, Ljudmila Novak? Ali pa bivši sodelavci komunističnih obveščevalnih služb, na primer Jelinčič, sodelavec SDV z imenom Padalec?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.