Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

15. 4. 2010  |  Mladina 15  |  Kolumna

Silicijeva dolina tostran Alp

Ne prodajajte mi tekmovalnosti kot družbeno vrednoto! Življenje pod kapitalizmom jo je že vpeljalo na delovno mesto, v študij, v prosti čas.

Premierov piar za ekonomske ukrepe vlade mi zbuja nostalgične spomine na šolske izlete. Za zgled razvojne politike jemlje kalifornijsko Silicijevo dolino in nam priporoča, naj gojimo tekmovalnost. Ah, šestdeseta, ko je vlak sopihal čuf čuf čuf, saje so šle v oči, na izletu pa smo se igrali med dvema ognjema in gnilo jajce ...
Pahorjeva priporočila ljudstvu so nepopravljivo zgrešena. Vračajo nas v čase, ki jih ni več. Naivna in škodljiva so. - Ne polemiziram z Borutom Pahorjem kot osebo ali funkcionarjem. Ne vem, ali zares misli, kar pravi, ali le meni, da se dobro sliši. Ni bistveno, ali so domislice njegove ali pa mu jih prišepetavajo. Skrbi me, da zastarelo prepričanje, ki jih je porodilo, prevladuje med tistimi, ki imajo vpliv na sprejemanje ekonomskih ukrepov. Premiera njegovi strankarski kolegi in koalicijski zavezniki v svojih željah prav zdaj odstavljajo, »brani« pa ga opozicija. Sam idej, da naj v Sloveniji zgradimo Silicijevo dolino in gojimo tekmovalnost kot vrednoto, ne sesuvam kot udeleženec v igri med dvema ognjema med levico in desnico ali v iskanju gnilega jajca. Kot državljana in družboslovca pa me prizadene, da je »uradna« raven razmišljanja o družbenem razvoju Slovenije tako zgrešena.
Seveda je Silicijeva dolina v Pahorjevih besedah le metafora za visoko tehnološko znanje, kjer je geografsko koncentrirana trajna povezanost med univerzitetnim znanstvenim raziskovanjem in industrijsko produkcijo tehnološko najnaprednejših in najdonosnejših panog. Te besede so smiselne samo, če velja: prvič, da je Silicijeva dolina veljaven zgled, ki ga je mogoče posnemati; drugič, če so dosežki Silicijeve doline smiseln zgled za družbeni razvoj državice z 2 milijonoma ljudi v Evropski uniji v 21. stoletju; tretjič, če je primerno sredstvo za dosego cilja politična in ideološka mobilizacija Slovencev. Če ne, je Silicijeva dolina v Sloveniji le zgrešena želja, neuporabna za zamišljanje ciljev naše družbe.
Za hip pustimo ob strani, da je enačenje družbenega razvoja z gospodarsko rastjo na temelju tehnoloških inovacij huda poenostavitev (in da je stava na konkurenčnost s pomočjo tehnološke prednosti realistična strategija samo za privilegirane panoge kapitala v privilegiranih družbenih razmerah, ne pa za »gospodarstvo« ali »družbo« v celoti). Postavimo Silicon Valley v družbeni kontekst. - Razvila se je v času vojne in povojne gospodarske prosperitete v ZDA na temelju najsodobnejše produkcije za vojno (letalske, kemijske idr.) na južnem obrobju San Francisca. Že v 50. letih so se tja preselili pomembni elektronski laboratoriji. ZDA so vseskozi po vojni od vsepovsod uvažale raziskovalce in so imele dovolj kapitala in dovolj velik trg, da je v 60. in 70. letih Silicijeva dolina lahko bila razvojna lokomotiva in zgled za posnemanje. Samo slepi pa ne vidijo, da je bila ta vloga že zdavnaj odigrana. Elektronska industrija v svetu zapada v epizode hiperprodukcije že od 80. let. Silicijeva dolina že dolgo ni več glavno središče industrij, ki jih je spodbudila. Res je tam največja gostota raziskovalcev na glavo v ZDA, a tudi stopnja njihove brezposelnosti se giblje okrog »normalne« ravni 10 odstotkov. Bankrotirana Kalifornija ni idealno okolje za »model prihodnosti«, saj v realnosti nima nič manj težav z družbenim razvojem kakor Slovenija.
Najprej bi bilo treba načrtovalcem družbenega razvoja Slovenije prepovedati zgledovanje po primerih, ki so razvojno že »porabljeni« in so se itak zgodili v popolnoma drugačnih zgodovinskih in družbenih razmerah od naših: v državi svetovne hegemonije v času prosperitete, ne v obrobni državici Evropske unije z okrnjeno ekonomsko in politično suverenostjo v dolgoročni svetovni krizi prevelikih kapacitet. V globalnem svetu je razvoj vseh sočasen in sovisen. Samo v statistiki »manj razvite« dežele »lovijo« in »dohitevajo« razvite. Dejansko pa niso na svojem tiru in »zadaj«, ampak so odvisne od zdajšnjih in prihodnjih razvojnih odločitev močnejših gospodarskih in političnih dejavnikov. Razvojna strategija mora predvideti prihodnja razmerja sil in možnost preživetja v njih.
Bistveni za družbeni razvoj Slovenije sta zato analiza in predvidevanje načinov, kako se globalni kapital odziva na krizo in kako se razpletajo razmerja med kapitali in državami. Kakšen je manevrski prostor slovenske družbe? Treba se je zavedati - slovenska »politika« in »gospodarstvo« pa se tega NE zavedata -, da slovenska družba, država Slovenija, slovensko gospodarstvo in »slovenski kapital« (kar koli to je, saj lahko mafioso odpre firmo v Kopru kot »slovenski kapital«, naložbe Slovenca, ki je privatizacijski denar odnesel na Ciper, pa so »tuje«) niso isto. Vsak ima različne interese. Politiki, ki s prvo osebo množine zajamejo vse hkrati, zavajajo. Družbeni razvoj se nedvoumno nanaša samo na družbo kot celoto državljanov in drugih, ki v Sloveniji živijo in delajo. Država in gospodarstvo lahko delujeta v smeri, ki je pogubna za družbo, ker jo razkraja in siromaši. Še toliko bolj velja to za kapital, »slovenski« ali ne.
Silicijeva dolina torej ni veljaven zgled. Niti kot prispodoba ne! Bila bi, če bi moral razvoj slovenske družbe neizogibno temeljiti na koncentraciji raziskovalcev in visokotehnoloških profitnih panog. Tak »recept« ignorira vrsto dejstev, od naraščajoče globalne hiperprodukcije do nakopičenih globalnih družbenih nasprotij. Napačno posplošeno kapitalistično predstavo o razvoju v časih obilja ponuja kot rešitev konkretnih težav polobrobne družbe v krizi.
Sploh pa so mobilizacijska gesla v razmerah, ko slovenski politični razred nima pojma, kako naj se razvijamo kot družba, napačno porabljena energija. Čas je za resno in odkrito razpravo, strokovno (p)odprto in ideološko strpno. Seči mora čez plotove interesov tega ali onega nosilca oblasti. Institucije (»pravno državo«) moramo odločno braniti. Izvajanje politike moramo analizirati in kritizirati. V načrtovanje razvoja se morajo vključiti vsi deli družbe, najprej pa je to dolžnost vseh vrst izobražencev.
In ne prodajajte mi tekmovalnosti kot družbeno vrednoto! Življenje pod kapitalizmom jo je že vpeljalo na delovno mesto, v študij, v prosti čas. To je vrednota Thatcherjeve. Po njenem družba ne obstaja. Rajši si prizadevajmo za solidarnost.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.