Grega Repovž

Grega Repovž

29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Nova stranka

Prav neverjetno navdušenje je požel štirinajst dni star poziv dr. Mladena Dolarja v intervjuju za Mladino k ustanovitvi nove stranke. V uredništvo je prišlo nekaj dobrohotnih sugestij, nekaj ljudi iz javnega življenja se je ponudilo, da so pripravljeni prevzeti kakšno nalogo, eden izmed pomembnih mislecev te države pa se je pridušal, da je ravno to želel napisati, a sta ga Marcel Štefančič jr. in njegov intervjuvanec prehitela.
Toda navdušenje nad idejo - kot že samo Dolarjevo navdušenje - velja vzeti resno. Dejstvo je, da pomemben del volivcev, predvidevamo, da gre predvsem za volivce nekdanje LDS, kljub obstoju kar treh na prvi pogled močnih »levih« političnih strank, danes nima svoje politične stranke. To je težka frustracija.
LDS Katarine Kresal to ni in v resnici nikoli ne bo prav zaradi - Katarine Kresal. Sliši se izključujoče, stranke ni mogoče soditi le po vodji. A ona je vse tisto, kar oni niso in ne želijo biti. Pa ni treba biti bolj natančen. Pojdimo naprej. Socialdemokrati so se »socialdemokratskemu« odpovedali, še preden so prišli na oblast, stranka je vse bolj neoliberalna, prokapitalska, elitistična. Bolje kot z besedami, da je vseeno, ali je mačka bela ali črna, pomembno, da lovi miši, Borut Pahor ne bi mogel opisati identitete svoje stranke (in seveda vlade). Zakaj? V politiki in družbi so te nianse brez dvoma pomembne. Pri čemer je Pahor velik poznavalec zgodovine politike in ve, da so prav takšne utemeljitve vodile v različne -izme. Ta govorica je v svojem bistvu nedemokratična, edina tolažba je, da je še Pahor ne jemlje resno, le zven svojih besed posluša. Tretja stranka, ki za omenjeni del volilnega telesa ni le razočaranje, ampak gre tem volivcem dobesedno na živce, sploh pa njen vodja, je Zares. Pri tej stranki ne gre za hladna čustva. Zakaj je odnos do nje tako neracionalno čustveno nabit? Odgovor je dejansko preprost. Zato, ker je to stranka, za katero se je zdelo in je obljubila, da bo »nova«. Volivci so kljub obilni prisotnosti starega v to novo verjeli. In danes so pač prizadeti, čutijo se opetnajstene, ne zanimajo jih Golobičeve podrobnosti, natančne razmejitve. Golobiču so dali drugo priložnost, ko je postal predsednik stranke. Tretje mu ne dajo. Zares in njen predsednik se bosta s tem morala sprijazniti.
A vrnimo se k omenjenemu delu volilnega telesa. To so volivci, ki so pripravljeni žrtvovati nedelje za referendume o načelnih stvareh. To so volivci, ki so bili pripravljeni na volitvah leta 2008 voliti Pahorja, da bi preprečili zmago Janeza Janše, pa čeprav jim je Pahor politično skoraj tako daleč kot Janša. Pri čemer seveda vedo, da je Pahor demokrat in da ne bi nikoli prestopil v svet avtoritarnega. Gre za volilno telo, ki je, z drugimi besedami, politično zelo angažirano, ki v državo in družbo verjame, ki verjame v to, da je boljši jutri možen in da se zanj velja tudi boriti. To je predvsem volilno telo, ki sta ga najbolj prepričala prav Golobič in Zares. A če se je zdelo, da se je energija, ki jo je stranki Zares leta 2008 uspelo zbrati in angažirati, z Golobičevimi napačnimi političnimi potezami v zadnjem letu za dolga leta izničila in porazgubila, prav želje po ponovno nečem novem, po ponovnem poskusu, po spet novi politiki, če želite, kažejo, da to hotenje še vedno obstaja.
Del volilnega telesa torej hoče neko novo politiko in želi poskusiti znova. Dr. Dolar je racionalen; ni se zapletel v razpravo o tem, kako je mogoče to politično energijo združiti, sestaviti, realizirati. V strankarski demokraciji se to naredi z ustanovitvijo nove politične stranke. Morda je kriza tista, ki podžiga omenjeni del političnega telesa; ta kriza je sprožila bistvena vprašanja o politiki, družbi, političnem sistemu, kapitalizmu, strankah kot osnovnih političnih celicah in tako naprej. Sedanje stranke ne v Sloveniji ne drugod ne znajo artikulirati alternative - pri čemer je jasno, zakaj. Ker bi dejansko morale postaviti alternativo sebi, alternativo načinu življenja svojih vodstev in navsezadnje strankarskemu sistemu. Mimogrede: mar ni najhujši kartelni dogovor zakon o političnih strankah, ki je vedno in v vseh državah napisan tako, da omogoča preživetje vsem vodstvom strank, tudi ob hudem porazu na volitvah? Kako nespodobno.
Nova stranka torej.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.